Koga bo državni proračun bolj podpiral - družine ali istospolno usmerjene..

Pred dobrim letom dni je postalo jasno, da minister za delo, družino in socialne zadeve načrtuje radikalno redefinicijo zakonske zveze in družine, ki vključuje tudi možnost posvojitve otrok s strani homoseksualnih skupnosti. V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok v zadnjih tednih razkrivamo, kako zelo si homoseksualni aktivisti prizadevajo priti do otrok v šolah. Zdaj pa ugotavljamo, da ministrica za kulturo želi spodbuditi "pranje možganov" tudi vsem državljankam in državljanom preko medijev.

Predlog novega Zakona o medijih namreč predvideva, da bodo državni denar dobili tisti mediji, ki bodo propagirali dejavnosti homoseksualnih aktivistov. Neverjetno je, da v tem zakonu ni niti z besedo zapisano, da bo država dala kakršenkoli denar medijem, ki si prizadevajo za spodbujanje pristnih partnerskih odnosov med starši, odgovornega družinskega življenja ter materinstva in očetovstva. To je največje zagotovilo za srečo prebivalcev naše države ter nenazadnje tudi za obstoj in razvoj slovenskega naroda in družbe. Tako slabo zasnovan zakon bo seveda treba zavrniti.

Na spletnih straneh Ministrstva za kulturo, ki ga vodi ministrica Majda Širca iz stranke Zares, je objavljen predlog novega Zakona o medijih. Pripravljavci zakona so svoj namen zapisali na več mestih, ki jih moramo brati skupaj. Eden od pogojev za pridobitev državnega medijskega denarja je opredeljen v merilu: €žraznolikost medijskih vsebin€œ. Pod to besedno zvezo je vključeno spodbujanje homoseksualne propagande v medijih in glede na razumevanje zagovornikov predloga Družinskega zakonika tudi podpora temu ideološko spornemu dokumentu.

V nadaljevanju podrobneje predstavljamo, kako so pripravljavci zakona spodbujanje propagande homoseksualnih aktivistov vključili v medijski zakon. V 49. točki 3. člena je zapisano, da €žmedijski pluralizem pomeni: €“ raznolikost medijskih vsebin v izražanju političnih, gospodarskih, kulturnih, lokalnih, regionalnih, manjšinskih in drugih pogledov ...€œ

Kaj so manjšinski in drugi pogledi, nato pojasnjuje 51. točka 3. člena: €žRaznolikost medijskih vsebin po tem zakonu pomeni zlasti raznolikost medijev in medijskega prostora v njihovi ponudbi, distribuciji in uporabi, glede na kulturni, politični in geografsko-lokalni pluralizem, pri čemer: €“ kulturni pluralizem pomeni zastopanost kulturnih in socialnih skupin, vključno etničnih, jezikovnih, nacionalnih in religioznih manjšin, invalidov, žensk in istospolnih manjšin v medijih; €“ politični pluralizem pomeni zastopanost različnih političnih in ideoloških skupin ter različnih vidikov družbenega življenja, vključno z izraženimi manjšinskimi mnenji in interesi; [...].€œ

Nato pa je v predlogu druge alineje 1. odstavka 84. člena zapisano, da bodo mediji dobili državni denar: €žza zagotavljanje pluralnosti, raznovrstnosti in raznolikosti medijev in medijskih vsebin€œ.

Omenjeni kriterij €žraznolikosti medijskih vsebin€œ je torej pot do državnega promoviranja vsebin homoseksualnih aktivistov ter kampanje za sprejem spornih določb predloga novega Družinskega zakonika. Medijske hiše, časopisi, televizije in spletni portali bodo, če bi bil tak zakon uveljavljen, sofinancirani glede na to, kako bodo v svoje sheme vključevali poglede t.i. €žistospolnih manjšin€œ. Ob tem izpostavljamo dejstvo, da predlog medijskega zakona homoseksualnim aktivistom daje status manjšine, kar je povsem neprimerno, saj po naši ustavi in pravnem redu homoseksualni aktivisti nimajo statusa manjšine. Naša zakonodaja o istospolnih manjšinah ne govori, zato bi bil sprejem omenjenega zakona tudi v tem smislu uvajanje €žnovih dejstev€œ, ki jih na najrazličnejše načine, ki so financirani s strani davkoplačevalskih sredstev in denarja iz tujine, hočejo vsiliti organizacije homoseksualnih aktivistov. Vse kaže, da gre za terminološko zavajanje in manipulacijo, ki si jo je privoščila ministrica za kulturo.

Če bi bil torej omenjeni zakon uveljavljen, bi organizacije homoseksualnih aktivistov, ki iz državnega proračuna že zdaj prejemajo ogromna sredstva za svojo kampanjo za sprejem spornega Družinskega zakonika, imele še večji vpliv na medijske vsebine, saj bi bilo ob uveljavitvi zakona sprejeto načelo: €žveč ko bodo mediji pisali o njihovih stališčih, več davkoplačevalskega denarja bodo prejeli na razpisih Ministrstva za kulturo€œ. Tako bi se dodatno državno sponzorirala nadaljnja razgradnja temeljnih vrednot v slovenski družbi. Ravno nasprotno od tega, kar bi bilo potrebno €“ da bi namreč država podpirala tiste medije, ki spodbujajo družinsko življenje, vlogo matere in očeta ter temeljne pravice otrok. Tako neprimeren zakon je seveda treba zavrniti.