Preskoči na vsebino


Anonimna vprašanja in odgovori

Na tej strani so objavljeni odgovori na vaša anonimna vprašanja. Odgovarja župnik Matjaž Kravos s sodelavci.Razume se, da so mišljena predvsem vprašanja iz župnijskega življenja ter verskega in cerkvenega področja.



 


pozdravljeni,
drugo leto se misliva poročit vendar me zanima, če je priča lako nekdo, ki se je ločil in potem spet - le civilno poročil, nekdo, ki je poročen le civilno, ker se ni mogel cerkveno zaradi partnerja ali nekdo, ki je druge vere kot mi?
hvala 



Pozdravljena!
Lepe stvari vaju čakajo in že vnaprej vama čestitam.
Glede botrov pri krstu in birmi je treba vsekakor skrbno izbrati tudi z ozirom na versko stanje osebe. Ni pa tako pri pričah za poroko. Čeprav bolje sodeluje pri obredu nekdo, ki mu to nekaj tudi pomeni, to ni pogoj za poročno pričo. Popolnoma dovolj je, da je sposobna pričati, se pravi prisebna odrasla oseba.
Vse dobro želi
Matjaž, župnik

17.12.2011



 

pozdravljeni
Manjka mi zakrament svete birme imam samo krst in obhajilo, kako tudi moja sestra, če bi jo želela za botfo svojemu otroku, je to mogoče? ali mora imeti vse zakramente? 



Pozdravljeni!
Tako je, kot domnevate: kdor hoče biti boter, mora biti tudi birman. Če vam in sestri zakramenti kaj pomenijo, torej tudi zakrament birme, lahko tudi kot odrasli po primerni pripravi prejmete zakrament birme. Kje in kakšna je priprava odraslih na zakrament birme v vašem kraju, vam bo povedal vaš župnik.
Sicer si lahko več o pomenu in pogojih botrske službe preberete na naši spletni strani: zavihek Priprava na krst - Cerkvena določila glede botrov.
Vse dobro vam želi in čestita ob rojstvu otroka.
Matjaž, župnik

10.12.2011



 

Spoštovani, V življenju sem se znašel v situaciji, v kateri se več ne znajdem. Sem homoseksualno usmerjen in se tega zavedam že iz časa pubertete. Do letošnjega leta sem živel vzdržno življenje, torej nisem imel spolnih odnosov, nato pa sem spoznal moškega, v katerega sem se zaljubil. Imava občasne spolne odnose in telesne stike, dvakrat ali trikrat tedensko tudi prespim pri njem. Vem, da se homoseksualni spolni odnosi in partnerstvo smatrajo za greh, vendar kljub temu ne vem, kaj naj storim. Dejstvo je, da imam partnerja rad in ga preprosto ne morem zapustiti. Tudi to bi jaz sam občutil kot še dodaten greh, saj mi ni nič storil, lepo nama je skupaj (ne govorim o spolnosti, ampak o preprostih dnevnih trenutkih) in vem, da ima zelo rad tudi on mene. Ne pričakujem, da me boste tolažili, da moje ravnanje ni grešno, potrebujem le kakšno oporno točko, neko vodilo, kako naj se znajdem v trenutni situaciji. Ali so homoseksualni spolni odnosi in partnerstvo dejansko greh, ki v odi v pogubljenje, ali je vendarle mogoče priti k bogu in v večno življenje ne glede na takšen greh? Ali lahko spoved izpere takšen greh? Ali ga lahko izpere, če se spoveš, a se v sebi ne kesaš, ker imaš nekoga vendarle rad? Ali obstajajo znotraj cerkve podporne skupine za ljudi, kot sem jaz? Že zlepa v življenju nisem toliko molil, prosil boga, naj njegova volja govori skozi moja dejanja, a vseeno ne ugledam rešitve. Hvaležen vam bom za vsako vašo misel. 


Pozdravljen, spoštovani brat v Kristusu!
Glede na vse to, kar uči Sveto pismo in kar je učil Jezus, in glede na enoumen nauk Cerkve o tem vse od začetka do danes vas v vaši odločitvi res ne morem potrditi...
Od mene kot duhovnika "zahteva" življenjska situacija zdržnost, ki pa ni niti nerazumljiva niti pretežka, saj je to del mojega poslanstva. Tudi vam želim, da v žiljenju najdete svoje poslanstvo ... in stvari boste videli v drugačni luči.
Boga seveda ne moremo s tem slepiti, da bi nečesa spovedali in se v srcu ne kesali, kakor že sami ugotavljate.
Da bi obstajale kakšne skupine pomoči homoseksualno usmerjenim osebam v Cerkvi na Slovenskem mi ni znano. Bom pa še povprašal.
Vse dobro želi
Matjaž, župnik

19.11.2011



 

najprej leppozdrav. s partnerjem imava 12 letno hči, ki naj bi šla drugo leto k birmi. midva imava vse opravljene zakramente, tazen poroke. zanima me ali bo lahko šla najina hči k birmi? HVALA ZA ODGOVOR 


Pozdravljena tudi vidva!
Vajina hči zaradi tega, ker vidva nista cerkveno poročena, lahko vseeno gre k birmi, razen, če vam je župnik kdaj rekel kaj drugega. Ali lahko gre že prihodnje leto pa je odvisno od poteka birmanske priprave pri vas in kdaj ste se/se boste vanjo vključili.
Glede poroke pa: zakaj se ne poročita? Kakor sveta birma tudi sveti zakon izvira od Kristusa. In zakramenti niso za to, da jih "opravimo" in potem "imamo", ampak iz njih živimo, saj so Božja pomoč nam. Nočeta Božje pomoči za vajino skupno življenje?
Vse dobro vam želi
Matjaž, župnik

19.11.2011



 

Lepo pozdravljeni! Nisem vedela kaj naj storim pa me je pač nekaj pripeljalo do vas. Naj se najprej predstavim. Sem mati 2 otrok v roku enega meseca dobimo še enega družinskega člana. Kot otrok nisem bila krščena ampak so me starši vseeno vzgajali v krščanski veri. (starša imata vse zakramente razen svetega zakona ne) iz pač meni neznanih razlogov. Pri svojih 28 letih sem se odločila da sprejmem vse zakramente tako da sem hodila na katehumenat. Staršem sem zelo hvaležna da me niso krstili ker je to nekaj najlepšega da kot odrasel človek podoživiš sveti krst in se ga za vedno spominjaš prav tako sv.obhailo in sv. birmo. No pa pojdimo k vprašanju. za tretjega otroka si zelo želim da bi bila za botro moja mati ampak baje to po krščanskem zakoniku ni mogoče ker pač nima svetega zakona. Zanima me če je možno v takem primeru narediti kakšno izjemo, oz da se z kakšno prošnjo obrnem celo na Škofa. Hvala za odgovor in vse dobro vam ž elim. 


Pozdravljeni!
Vsekakor se lahko obrnete na vašega škofa. Morda je celo najbolje, da ga pokličete.
Moram pa povedati, da pravila za botre, ki jih omenjate, določa Zakonik cerkvenega prava, ki je enak za vso katoliško Cerkev po vsem svetu. Poleg tega so naši škofje, v skladu z Zakonikom cerkvenega prava, imeli za potrebno še izrecno povedati v Sklepnem dokumentu Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem leta 2004, da katoličani, ki živijo v partnerski skupnosti a niso cerkveno poročeni, ne morejo biti botri.
Resnici na ljubo moram priznati, da nisem slišal, da bi kdaj dovolili izjemo.
Zahteve za boter in pomen botrstva si lahko ogledate temeljito opisan tudi na naši spletni strani pod zavihkom Priprava na krst. Vsekakor vam svetujem, da te dileme razrešite čimprej, da ne boste v negotovosti tik pred krstom. Dokler ne veste, če bo škof dovolil izjemo, je po moje bolje ne spraševati mame, da je ne spravljate v zadrego.
Le pogumno naprej in želim vam vse dobro, tudi lep krst vašega otroka, kdorkoli bo že boter.
Matjaž, župnik

19.11.2011



 

Spoštovani! Moja teta in stric (oba že pokojna) sta pred 60. leti posvojila otroka, ki se je rodil v Ljubljani. Ćez nekaj let so se odselili v tujino. Zanima me, kje bi zanj lahko dobila krstni list, saj predvidevam, da je bil krščen v Ljubljani. Hvala za odgovor in lepo pozdravljeni! 


Pozdravljeni!
Krstni list dobite v župniji krsta, župnij v Ljubljani pa je kar nekaj. Lahko poskusite tudi na škofiji v Ljubljani, kjer imajo prepise vseh matičnih knjig. V vsakem primeru bo zelo potrebno vedeti vsaj približni datum krsta, sicer bo iskanja veliko.
Lepo pozdravljam
Matjaž, župnik

28.10.2011



 

pozdrav zanima me, ali lahko npr. starši, zakonec, bratje, sestre, zahtevajo cerkveni pogreb za pokojnika ki je v času svojega življenja formalno izstopil iz cerkvenih vrst in s tem izgubil pravico do cerkvenega pogreba 


Spoštovani!
Izguba dragega človeka je velika bolečina za vsakogar. V takih trenutkih lahko razmišljamo tudi preveč čustveno.
Mislim, da je potrebno že vnaprej se odločiti, da želimo čimbolj upoštevati željo in način življenja pokojnika, ker je to izraz našega spoštovanja njega. Odveč je pripomniti, da je pokojnik s tem, da je izstopil iz Cerkve več kot jasno izrazil svojo željo.
Zato ima tudi Cerkev pravilo, da cerkveno pokoplje samo tiste, ki se s krstom vanjo vključijo in iz nje ne izstopijo.
Torej: v takem primeru niti ne morejo sorodniki zahtevati cerkvenega pogreba, niti ni to spoštljivo do pokojnika. Lahko pa prosijo za duhovnikovo molitev na grobu, naročijo sveto mašo in podobno.
Vse dobro želi
Matjaž, župnik

22.10.2011



 

Pozdrav Pred 2 letoma ko je umrl stric smo imeli na pogrebu mašo in čez en teden zopet. Potem sem šla k župniku na \"račun\". Z darovi s je nabralo okrog 140€ in je rekel da je za doplačat razliko okrog 35€. Zanima me koliko se računa potem za krst, poroko, ker se mi zdi to veliko denarja. 


Spoštovani!
Mašni darovi ter dar ob cerkvenem pogrebu in poroki je edina župnikova "plača". Drugih dohodkov nima, razen, če mu kdo kaj stisne v roko.
Pri pogrebih, ki jih pri nas organizira npr. Komunala, trobentač, ki zatrobi na koncu pogreba, dobi 90 € (resda tudi pride iz 100 km oddaljenega kraja), 4 pevci za petje dobijo 200 - 240 € itd. Župnik pa mora najprej pripraviti nagovor, nato vse potrebno za mašo in pogreb, nato najti sodelavce in od začetka do konca voditi pogreb; po pogrebu pa še vse pospraviti; morda mora narediti tudi daljšo ali krajšo pot; nato običajno mašuje še za 8. dan in 30. dan. Za vse omenjeno znašajo darovi za duhovnika krepko manj kot 100 €. Težko bi rekel, da je to drago.
Natančnejši odgovor na vaše vprašanje boste dobili, če boste župnika vprašali, kaj vse je naštel v ta znesek. Vprašajte ga; mislim, da vam bo zelo prijazno pojasnil. Kajti tu je lahko vštel tudi dar za strežnike, organista, mežnarja, za cerkev in zvonove. Kakšni pa so s strani slovenske škofovske konference predpisani darovi ob pogrebu za vse naštete in duhovnika, ki obhaja pogreb, si lahko pogledate tudi na spletni strani naše župnije na tej povezavi http://zupnije.rkc.si/grgar/dokumenti/takse%20in%20stolnine.pdf (edino taksovnik v točki III. je je sedaj nov, česar še nisem uspel posodobiti).
Lepo vas pozdravlja
Matjaž, župnik

03.10.2011



 

Pozdravljeni! Rada bi krstila otroka; oseba ki naj bi bila botra ima vse zakramente in je tudi cerkveno poročena, vendar v evangelistični cerkvi, ali je to sporno? Kako poteka obred poroke med mešanimi verami? Torej s partnerjem bi se rada poročila maja drugo leto. fant je krščen in obhajan v katoliški cerkvi, jaz pa sem krščena v evangeličanski cerkvi? Že vnaprej hvala za odgovore 


Pozdravljeni!
Malo ste morali počakati na odgovor, ker se ne morem takoj vsaki stvari posvetiti.
Čestitam najprej za otroka. Glede botre iz evangeličanske Cerkve: ona je lahko pri krstu priča krsta, če ima v svoji Cerkvi pogoje za botrstvo; zraven nje pa naj bi bil še boter, ki je pa lahko le nekdo iz istega cerkvenega občestva - torej katoliške Cerkve. Če pa je ona katoličanka, ki je le poročena z evangeličanom v evangeličanski Cerkvi, je verjetno tudi lahko botra (to je mnenje enega cerkvenega pravnika, ki sem ga vprašal), seveda če izpolnjuje druge zahteve za botra v katoliški Cerkvi. Več o tem na povezavi http://zupnije.rkc.si/grgar/dokumenti/Birma%20botri%20cerkvena%20dolocila.pdf.
Glede poroke evangeličanke in katoličana vas, zlasti če ste kje blizu Prekmurja, raje napotim h kateremu od župnikov v kraju, kjer sta tako evangeličansko kot katoliško občestvo, ali na škofijo Murska Sobota. Vem, da so stvari tam za take primere dogovorjene, ustaljene in da lepo tečejo; pri taki ekumensko poroki sta navzoča tako evangeličanski kakor tudi katoliški duhovnik.
Želim vama veliko zadovoljstva z otrokom ter blagoslova na skupni poti in lepo poroko.
Matjaž, župnik

03.10.2011



 

Lep pozdrav! Imam eno vprašanje. Že od malih nog sem si želela obiskovati nauk, vendar to ni bilo mogoče. Zato sem se po študiju odločila, da se udeležim srečanj (Uvajanje odraslih v Krščanstvo). Zanima pa me, ali bi mi lahko bil boter moj fant? Sama namreč nimam izkušenj kako vse to poteka in zato sem se odločila, da se obrnem na Vas! Ali bi mogoče to oviralo v prihodnosti pri najini poroki? Je sploh možno, da mi je lahko moj fant boter? Že v naprej se Vam zahvaljujem za odgovor! Lep dan! 


Pozdravljeni!
Želim vam vse dobro v življenju in veliko lepega na poti vere.
Glede botrov veljajo v skupnosti Cerkve določena navodila. Bolj natančno si jih lahko preberete na tej povezavi http://zupnije.rkc.si/grgar/dokumenti/Birma%20botri%20cerkvena%20dolocila.pdf. To, da je nekdo fant, ni nobena ovira, da ne bi mogel biti boter svojemu dekletu, če le izpolnjuje siceršnje zahteve za botre.
Blagoslova želi
Matjaž, župnik

03.10.2011



 

Pozdravljeni! Z zaročenko se želima cerkveno poročiti, a jaz nisem bil krščen in nisem hodil v cerkev. Zanima me, če je to sploh mogoče. Lp. 


Pozdravljeni!
O tem sem že kaj napisal v prejšnjih odgovorih. Lahko malo prebrskate. Ampak stvar je jasne: JE mogoče; oglasita se pri župniku vaše zaročenke in vama bo vse podrobneje razložil.
Vso srečo.
Matjaž, župnik

02.09.2011



 

najprej en lep pozdrav Zanima me kako lahko najhitreje pridem do izpisnice iz katoliške cerkve, krščena sem bila kod otrok. Rada bi se krstila v pravoslavni cerkvi.Da na kratko razložim starši so iz bosne (pravoslavci) mama živi od mojega 4 leta z partnerjem, ki pa je katolik, tako so tudi mene krstili v katoliški cerkvi. (živeli v takem okolju. Zato bi se rada izpisala in krstila v pravoslavni cerkvi odgojena pa sem v pravoslavni veri. Ker pa imam partnerja in načrtujeva poroko me zanima kako je najhitreje dobiti izpisnico, ker bi se rada krstila in poročila v pravoslavni cerkvi . Za vas odgovor se že v napej zahvaljujem p.s.pa se to zanima me koliko časa čakaš na izpisnico in koliko se plača, če se 


Pozdravljeni
Potrdilo o izstopu iz katoliške Cerkve dobite na župniji, kjer ste bili krščeni, ali na škofiji, ki ji župnija pripada.
Mislim pa, da se lahko poročite in krstite v pravoslavni Cerkvi brez izstopa iz katoliške Cerkve in tudi ne rabite potrdila. Vendar pa se morate o tem pozanimati pri pravoslavnem župniku.
Vse dobro vam želi
Matjaž, župnik

26.08.2011



 

Pozdravljeni! Želela bi krstiti otroka a župnik tega noče ker je starejša hčerka hodila k verouku a žal ni končala ker to ni bilo možno zaradi moje in moževe službe saj sva imela tak urnik da nikakor ni bilo možno da bi obiskovala saj ni imela prevoza do doma kaj je tukaj možno rešit da se mlajša hčerka krsti poročena sva cerkveno hvala! 


Spoštovani!
Ne vem, kaj pri vas pomeni ta izjava, da "niste mogli" hčerke od verouka voziti domov. Iz svoje izkušnje vem, da pri različnih ljudeh beseda "ne morem" pomeni zelo različne stvari: pri enih to res pomeni, da ni možno; pri drugih pomeni, da so se odločili za drugo stvar, ki jim več pomeni; pri tretjih pa pomeni, da se jim ne da (potruditi). Iz pogovorov z drugimi župniki tudi vem, da bi marsikateri župnik peljal otroka sam domov, če je situacija taka, da res nima prevoza. Spet poznam veliko primerov, ko so se starši dogovorili z župnikom, da so na nek način odsotnost od verouka sami nadoknadili oziroma delali po določenem programu doma. Kako natančno je bilo z vami in vašim župnikom, žal ne vem.
Če nekdo ne poskrbi za versko vzgojo in slavje zakramentov za svojega otroka, je pravzaprav direktna neizpolnitev javne obljube, ki jo je kot starš dal pri krstu. Zato vam ne morem zagotoviti, da župnik nima niti v teoriji nobene osnove, da odloži krst mlajšega otroka, dokler se take stvari ne razjasnijo in razčistijo.
Ali ste se morda z župnikom pogovarjali tudi o tem, kako bi lahko starejša hčerka nadoknadila zamujeno?
Na podlagi tega, kar ste napisali, ne morem ugotoviti, ali je ravnal župnik narobe. Toda če mislite, da vam dela krivico, se obrnite na vašega dekana ali škofa.
Lepo vas pozdravlja
Matjaž, župnik

26.08.2011



 

Spoštovani,imela bi vprašanje za vas,sem kristjanka,katera se bom poročila z Muslimanom iz Kraljevine Maroco.Moje vprašanje se glasi;rada bi preostopila v njihovo vero,ampak po svojem prepričanju in notranjem duhu.Zato vas prosim,da mi prosim obrazložite,kaj je potrebno ,da lahko to naredim in ali moram to urediti pismeno,ker namreč potrebujem dokument , zahteva ga njihova občina ,zaradi poroke .Kje se ta dokument lahko dobi in kam ali na katera vrata moram potrkati zaradi te zadeve.S spoštovanjem do vas ,prosim za obširno poročilo. Štajerka 


Pozdravljeni!
Nisem čisto prepričan, da vas razumem. Pravite: "sem kristjanka" in "rada bi prestopila v muslimansko vero". Oboje hkrati gotovo ne morete biti: če vstopita v muslimansko vero, avtomatično nehate biti članica katoliške Cerkve. Če rabite potrdilo o tem, da niste več katoličanka, ga dobite bodisi na vaši škofiji, bodisi v župniji, kjer ste bili krščeni. Kako postanete muslimanka, pa vam jaz ne vem povedati. Za to se morate obrniti nanje.
Zakaj pa muslimanska občina zaradi poroke zahteva dokument? Ali se ne more človek poročiti z muslimanom tak, kot je? Če pa se odloči za muslimansko vero, se neodvisno od poroke včlani prej ali pozneje, po svoji odločitvi. Pozanimajte se še enkrat, ker meni se ne zdi najbolj logično, kar pišete. Ne vem pa, če sem vas ploh prav razumel.
Lepo vas pozdravlja.
Matjaž, župnik

26.08.2011



 

Pozdravljeni, rada bi vprašala kako zgleda potek enostranske cerkvene poroke. Sama imam vse zakramente, moj zaročenec pa je ateist. Njegov oče pa je musliman, zato ne bi odobraval, da ga župnik kaj sprašuje. Ker si želim poročiti cerkveno bi rada vprašala kako poteka sam obred ter ali mora moj zaročenec kaj odgovarjati župniku med samim obredom? 


Spoštovani!
Želim vam blagoslova na skupni poti.
Odgovor na vaše vprašanje je tako obsežen, da tukaj ne morem vsega napisati. Vsekakor velja dvoje:
1. Enostranske poroke ni, ampak sta cerkveno poročena oba ali nobeden. 2. Tudi vaš zaročenec mora sprejemati bistvene prvine katoliškega pojmovanja sv. zakona: zvestobo eni ženski do smrti, medsebojno ljubezen ter ne sme iz sebičnih razlogov nasprotovati temu, da bi imela otroke. Na nek predpisan način mora to tudi izraziti. Lahko pa je to bolj ali manj javno.
Domači župnik vam bo znal pojasniti te stvari veliko bolj obširneje in natančno. Oglasite se pri njem brez strahu.
Vse dobro želi
Matjaž, župnik

20.08.2011



 

Pozdravljeni, pred slabimi 2 meseci sem rodila hčerko, ki bi jo rada dala krstiti. Vendar pa nastane problem v prijateljici ki bi jo rada za botro, namreč ona živi v Indiji in bi na krst težko prišla, sem pa brala da se v naših sosednih in evropskih državah da izvesti tudi to, da človeka ki bi ga rad kot botra, lahko nekdo \"nadomešča\", vendar je uradno potem boter tisti ki je napisan na papirju. Poleg nje, bi za botra imela tudi strica, ki pa bi bil prisoten na krstu. Ali je pri nas to mogoče? Že vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav. 


Pozdravljeni!
Čestitke za hčerko.
Prav imate. Boter je lahko nekdo tudi v primeru, če ne more biti pri krstu; in on je potem vpisan v krstno knjigo. Seveda rabi potrdilo svojega župnika: to pomeni, da vaša prijateljica povpraša svojega župnika v Indiji, da ji napiše potrdilo, da je primerna za botro.
V takem primeru je pri krstu nekdo, ki botra zastopa - njegov namestnik. On ne potrebuje potrdila o primernosti za botra, saj ni boter. Je pa vseeno primerneje, če se tudi za namestnika izbere nekoga, ki ima odnos do vere in Cerkve.
Le oglasite se pri domačem župniku v zvezi s krstom in mu povejte to, kar ste meni napisali.
Lp
Matjaž, župnik

20.08.2011



 

Pozdravljeni! Imam dva vprašanja: 1. S partnerjem živiva v skupnem gospodinjstvu 3 leta. V parh dneh se nama bo rodil prvi otrok, ki bi ga konec tega leta rada krstila. Oba imava opravljene vse zakramente (krst,obhajilo,birma) manjka le poroka. Za poroko imava datum že določen drugo leto junija, ampak krstila bi rada prej. Oba sva iz župnije v Mariboru in tam sva opravila tudi oba vse zakramente, zato bi rada tam krstila tudi najinega otroka, prav tako bi se rada potem tam poročila. Živiva pa v Novem mestu, kjer imava prijavljeno tudi stalno bivališče. Ali lahko kljub temu v MB krstiva in se poročiva? 2. Zdaj me pa še zanima glede krstne botre in poročne priče nevesti. Oboje bi bila ista oseba. Je moja dolgoletna prijateljica, edina prava, s katero sem v zelo tesnem odnosu že od nekdaj, prav tako tudi partner. Torej njo sva izbrala za krstno botro in poročno pričo, seveda je sama zelo navdušena nad tem. Težava se pojavi ker nima nobenih zakramentov. Ali je lahko kljub temu botra in priča? Najlepša hvala za odgovor 


Spoštovani!
Čestitam vama, da sta se našla, in že vnaprej čestitke ob rojstvu prvega otroka.
Zelo lepo in prav, je da se že konkretno pripraVljata na poroko. Krstita pa lahko tudi prej. Če bosta živela v Novem mestu, bi vama zelo svetoval, da iščeta načine, kako bi se čimbolj udomačila v domači župniji, saj bo v prihodnosti vajino versko življenje in versko življenje otrok predvsem znotraj domače župnije, kakršnakoli že bo; in tudi vidva lahko delata v tej smeri, da bi bila župnija čim boljša. V tem smislu bi vama svetoval, da krstita in se poročita v Novem mestu v vajini sedanji domači župniji. Če ne pa se vsaj oglasita pri župniku in mu povejta, da bi rada krstila (in se pozneje poročila) v Mariboru in zakaj. Najbolj prav je namreč, da vama domači župnik za to da dovoljenje.
Prijateljica je lahko poročna priča, botra pa brez prejetih zakramentov krsta, birme in evharistije (sv. obhajila) ne more biti. Sicer si več o botrih lahko preberete na naši spletni strani pod zavihkom Priprava na krst.
Lepo vaju pozdravlja
Matjaž, župnik

20.08.2011



 

Spoštovani! Zanima me, ali imajo živali dušo. Kaj se po smrti zgodi z njihovo dušo ? Kako katoliška cerkev obravnava živali oziroma kruto ravnanje z njimi. Sosed nam je namreč zastrupil zelo prijaznega in ljubkega psička, tako da je v velikih mukah poginil. Kako naj človek premaga izrazito jezo in ogorčenje nad sosedom ob tako krutem dejanju ? Upam, da nekdo nad nami vse vidi. Hvala. 


Spoštovani!
Veseli me vaša ljubezen do živali. Tudi v krščanstvu zelo cenimo, varujemo in spoštujemo živali. Pri tem ne spregledamo ljudi, saj ljudi cenimo, ljubimo in spoštujemo še bolj (čeprav so včasih zmožni tudi grdobij, kot omenjate). Sveto pismo uči, da imajo dušo le ljudje. Kljub temu Sveto pismo v pismo Rimljanom priznava, da je vsemu stvarstvu in potemtakem tudi živalim namenjeno neko "odrešenje", neko bivanje v preustvarjenem stvarstvu ob dovršitvi časov (prim. Rim 8,20-22).
Odveč je skoraj pripomniti, da je vsako nepotrebno pobijanje (drugo je, če rabimo npr. za hrano) in vsako mučenje živali nekaj takega, česar ne smemo početi. To ve vsak normalen človek.
Zagotovo nekdo nad nami vse vidi.
Pozdrav in vse dobro
Matjaž, župnik

06.08.2011



 

Ali res ne smete krstiti otroka , če njegova starša nista poročena ali katerikoli član družine ni krščen ali ni hodil k verouku.Nekateri pravijo , da mora župnik , če se seveda tako odločijo starši krstiti vsakega otroka pa čeprav so njegovi starši drugačne veroizpovedi? 


Pozdravljeni!
Zelo malo podatkov ste napisali, zato lahko odgovorim le bolj splošno.
Želja staršev, da krstijo svojega otroka, je nekaj najlepšega. Če govorite o sebi, vam čestitam.
Vendar pa je to urejeno z določenimi pravili. Če nekateri tako pravijo, kot navajate, potem zelo slabo poznajo stvari. Vsaka skupnost ima kriterije in pogoje za vstop vanjo. Od vedno so veljali tudi za vstop v katoliško Cerkev, kar krst med drugim je, določeni pogoji.
Naj naštejem v grobem, kakšne so zahteve za krst majhnega otroka v katoliški Cerkvi danes: - Najprej je potrebno, da so starši na krst otroka pripravljeni. K temu pomaga priprava staršev na krst. Ker se organizacija priprave razlikuje od kraja do kraja, za natančnejše informacije vprašajte domačega župnika. - Praviloma se krsti v domači župnijski cerkvi, to je tam, kjer starša živita. Če so razlogi, da bi krstili drugod, je najbolj prav, da to storimo s soglasjem domačega župnika. - Pomembno je, da bo otrok ne samo krščen, ampak tudi vzgajan v katoliški veri. Če za to ni utemeljenega upanja, je potrebno krst odložiti. Tisti, ki so prvi poklicani, da dajo otroku versko vzgojo, so vsekakor starši; pa tudi botri ali kdo drug iz cerkveneg občestva. - Tudi, če ni botra, se lahko krsti, vendar pa je zelo prav, da izberejo starši otroku dobrega dobra.
Še kaj o krstu in zlasti botrih si lahko preberete na naši spletni strani pod zavihkom Priprava na krst.
Če je samo ede od staršev veren oziroma krščen, to ni nobena ovira za krst.
Če sta starša neporočena, je najprej vprašanje, zakaj je tako: ali se ne moreta poročiti, ali se nočeta, ali se nameravata itd. Če se pa lahko poročita, a se nočeta, je vprašanje njune verodostojnosti v veri. V takem primeru se vsakemu vsiljuje vprašanje: zakaj dva hočeta krst, kakor nas je učil Jezus Kristus, nočeta pa cerkvene poroke, kakor nas je učil Jezus Kristus? Kako ravnati v primeru, če se dva nočeta cerkveno poročiti pa prosita za krst otroka, je lahko dogovor v eni dekaniji malo drugačen od dogovora v drugi dekaniji. Natačneje vama bo to razložil vajin župnik. Kako se v takem primeru ravna oz. kako poteka priprava, je odvisno tudi od drugih okoliščin. Vsekakor pa je tudi cerkvena poroka pomembna stvar, zato ta, ki pripravlja starše na krst, to brez dvoma vpraša.
Vse dobro želi
Matjaž, župnik

29.07.2011



 

Spoštovani!! Zanima me,če je možno,da se človek 2x poroči cerkveno. Namreč v zakonu sem bila 7 let,poročila sem se leta 2000 in rodila se nama je hčerka.Po sedmih letih pa je bilo zakona konec,saj se je mož odločil za drugo.Sedaj sva že tri leta ločena,on je že dve leti poročen civilno,saj njegova partnerka ni kristjanka,jaz pa sem spoznala čudovitega človeka,ki mu tako kot meni pomeni vera v Boga ogromno.Želela bi se poročiti tudi cerkveno,saj si oba želiva da bi najni otroci živeli v krščanskem duhu.. Hvala za odgovor. 


Pozdravljeni!
Veljavnega zakramentalnega zakona se v katoliški Cerkvi ne more razvezati. Traja vse do smrti enega, kakor se izrazi že pri obhajanju poroke. Dokler pa je človek cerkveno poročen, se ne more še enkrat cerkveno poročiti.
Iz vaših besed sklepam, da je vaš prvi zakon veljaven - in zato še vedno traja: čeprav sta se razšla, sta še vedno pred Bogom poročena in mož in žena.
Če pa imate razloge za sum, da je bilo z všim zakonom že v začetku nekaj bistvenega narobe, lahko sprožite postopek za ugotvitev ničnosti (=neveljavnosti) prvega zakona.
Pogum vam in vsem, ki se v življenju srečujete s težavami.
Blagoslavljam vas
Matjaž, žpk.

22.07.2011



 

koliko znaša vaša plača? 


Pozdravljeni!
Župniki pravzaprav nimamo plače, ampak so edini vir našega preživljanja prostovoljni darovi vernikov, saj ves svoj čas posvetimo delu za župnijo oziroma Cerkev. Kdo od župljanov ti tako lahko podari klobaso, drugi ti stisne v roko 10 €... Uradni darovi (še vedno so to prostovoljni darovi) pa so, ko nekdo naroči mašo po svojem namenu (priporočeni dar je 17 € s tem, da lahko zase prejmemo le enega na dan) ali za pogrebni obred (priporočeni dar je 19 €). Te uradne darove tudi prijavimo kot našo "plačo" pri davčni napovedi.
Ker je veliko dobrih župljanov, ne poznam duhovnika, ki ne bi imel niti za preživljanje.
Lp
Matjaž, žpk.

22.07.2011



 

ali se pri vas da prek študentskega servisa delati na napotnico ? 


Pozdravljeni!
Tega pa ne vem. Morda bi vedeli na študentskem srvisu.
Je pa tako, da v v treh župnijah, ki jih upravljam (in v veliki večini drugih župnij), nimamo nikogar zaposlenega: niti redno, niti honorarno. Praktično se vse naredi prostovoljno in brezplačno. Ne vem torej, če je to za vas sploh zanimivo.
Vse dobro
Matjaž, žpk.

22.07.2011



 

Pozdravljeni, Z možem sva zaenkrat poročena samo civilno. Sama hodim v cerkev, mož pa ne, me pa podpira pri teh stvareh. Imam željo, da bi se poročila cerkveno in krstila najino 5 mesecev staro hčerko. Mož me pri tem podpira, vendar se sam noče poročiti cerkveno, bi bil pa zraven obreda in tudi proti krstu nima nič. Zanima me, kako to poteka in ali je sploh mogoče, da se poroči samo eden v navzočnosti obeh. Prav tako bi rada to naredila brez \"obešanja na velik zvon\", v ožjem družinskem krogu. Kaj mislite se vse to kar sem naštela da urediti? 


Pozdravljeni!
Vaša želja je popolnoma na mestu, saj je ena izmed cerkvenih zapovedi cerkvena poroka za dva, ki želita živeti skupaj. Vse zapovedi pa so nam v korist, oporo in usmeritev v življenju. S tem nočemo reči, da civilna poroka ni nič, ampak za kristjana ni dovolj. Poročiti se "pred Bogom" jej tudi velika milost.
Zelo vama želim, da bi se poročila cerkveno in da bi krstila vajino hčerko ter vama hkrati izražam čestitke. Vsemu, kar pišete, se da ugoditi, razen temu, da se cerkveno poroči samo eden. Nikoli se ne more poročiti samo eden; poročena sta vedno oba ali pa nihče. Še bolj natančno: ne moreta se poročiti, če on ne sprejema ključnih pogledov na zakon, kot ga vidimo v Cerkvi: npr. da sprejme nalogo zvestobe, da sta poročena za vse življenje (cerkvena poroka je nerazvezna) itd.
Po moje bi zelo koristil pogovor obeh pri vašem župniku, da bo tudi možu bolj jasno, kako in kaj je s cerkveno poroko in zakaj je tako, ker po moje stvari ne pozna dovolj dobro in se lahko tudi zaradi tega napačno izraža.
Pogum in veselo naprej na življenjski poti.
Matjaž, župnik

17.06.2011



 

Veliko ljudi obiskuje bogoslužne obrede in se v domačem okolju želi izpostavljati kot pomembnež (tudi v cerkvenem življenju). Ko pa prestopi prag cerkve 8izstopi iz nje) že kaže osle župniku in Bogu. Tudi v naših župnijah je veliko takšnih ljudi. Zanima me, zakaj kot župnijski upravitelj dopuščate takšna dejanja zoper vas osebno in zoper Boga, saj takšni ljudje nedvomno ne zaslužijo si biti v občestvu Cerkve. Hvala za odgovor. 


Malo ste morali počakati na odgovor. Šele sedaj sem našel čas za to. Hvala za razumevanje.
Če kažejo osle meni, me ne vznemirja prav nič. Če pa tega ne slišim in vidim, pa me niti ne more vznemirjati. Če te osebe res žalijo in lažejo, bi to moralo bi vznemirjati njih bolj kot mene. Bog ve, kaj vse govorijo o meni, pa tudi o drugih duhovnikih, po raznih vogalih, gostilnah in družbah itd. Kam bi pa prišel, če bi se ukvarjal s tem!
Če pa so to ljudje, ki opravljajo kakšne pomembne funkcije v župnijskem občestvu, bi pa bilo prav, če bi mi prišli bolj natančno povedati, kaj počnejo in kdo so to. Če mi nihče nič ne pove, ne morem seveda nič ukreniti. Vabim vas, da se v takem primeru osebno oglasite ter mi razložite stvari.
Kaj bi pa vi predlagali, da se ukrene proti takim ljudem? Menda ne predlagate izobčenja (to je odslovitev iz Cerkve), saj je ta najhujša cerkvena kazen predvidena samo za čisto določena huda dejanja; ukrep izobčenja je pridržan višji cerkveni oblati (škofim in papežu); jaz ne morem nikogar izobčiti. Če menite, da je kdo zrel za tako kazen, je potrebno to povedati škofu.
V cerkvi se itak zbiramo sami grešniki, kar priznamo tudi v začetku vsake svete maše. S tem mislim reči, da smo vsi ljudje grešni. Če ne gre za kaj od zgoraj omenjenega, potem res ne vidim smisla, da bi kogarkoli podili iz cerkve in iz cerkvene skupnosti. Dajmo svoje sile raje usmeriti v kaj bolj pametnega, npr. pristno evangeljsko oznanilo današnjemu razkristjanjenemu svetu.
Hvala za vašo skrb za župnijsko občestvo. Upam, da v župniji sodelujete in pomagate pri svojih močeh; če pa še ne, vas k temu vsekakor najlepše vabim. Dela je veliko...
Lepo pozdravljam
Matjaž, župnik

P.S. Vsako leto dobim nekaj anonimnih (ali nečitljivo podpisanih) pisem o domnevnih ali resničnih anomalijah v župnijskem občestvu na Trnovem. Vselej pri pismu pogledam, če je podpiano; če ni, ga vržem po hitrem postopku v koš za smeti. Upam, da niste vi tiste oseba, ki piše taka pisma. Kajti tisti osebi bi svetoval, naj počne kaj bolj koristnega za župnijo in vero v svojem okolju, kot izgublja čas s pisanjem anonimk. Z anonimnim kritiziranjem se v župniji res ne pomaga prav nič in nič ne naredi za gradnjo Božjega kraljestva.

17.06.2011



 

poljubljala sem se s fantom s katerim ne hodim in nisem v zvezi .....ali je to greh ?* 


Pozdravljena!
Malo je bilo treba počakat na odgovor. Šele danes sem našel čas. Hvala za razumevanje.
Prav gotovo se je treba držati Jezusovega nauka tudi na tem področju, zato pohvala za tvoje vprašanje. Gre pa seveda za nas: če prav živimo, bomo edino srečni.
Glede tega, kar omenjaš, se ti ni treba vznemirjati: ni greh (razen, če nisi hotela še kaj drugega).
Je pa po moje tudi s poljubi kot z denarjem: več, kot da naš v obtok, manj je vreden. Kako vredne poljube boš torej podarila pravemu fantu?
Lepo te pozdravlje
Matjaž, župnik

17.06.2011



 

Pozdravljeni Naslednje leto se nameravava s fantom poročiti cerkveno, vendar obstajo problem saj fant nima nobenih zakremenov (niti krsta). Zanima me, če obstaja možnost pridobitve vseh potrebnih zakramenov po krajši oz.lažji poti? Hvala za odgovor. 


Pozdravljena oba!
Oznanilo evangelija je temeljna in častna naloga vse Cerkve in vsakega kristjana. Če je ali bo vaš fant ob vas (ali pa ob drugih vernikih) spoznal lepoto in odrešilnost vere in začutil, da bi se rad tudi on pridružil Cerkvi in s tem Jezusu, bo to eno veliko veselje - in tudi poroka bo za oba nedvomno lepša. Če pa fant še ni prišel do te želje, se bo to lahko zgodilo ob vas, ki z njim delite življenje in ga boste s poroko še bolj... Ni pa pametno na silo prehitevati časov. Če fanta iskreno povedano vera ne zanima, zanima pa ga poroka z vami, se lahko poročita z dovoljenjem škofa kljub dejstvu, da on ni krščen. Če se dobro poznata in sta pomembne stvari (tudi spoštovanje eden drugega na nazorskem področju) premislila ter mislita, da sta za skupaj, vama bo škof to brez dvoma dovolil. Le oglasita se pri vašem župniku.
Če bi pa se želel fant prejeti krst, ker mu vera in Cerkev nekaj pomenita, je za to potreben katehumenat - uvajanje odraslih v krščanstvo, ki traja leto do dve leti (odvisno, kako je organiziran v kakšni župniji in dekaniji). Tudi glede tega bosta našla natančnejše informacije pri vašem župniku. Katehumenat lahko seveda obiskuje tudi po poroki.
Naj vama prazniki našega odrešenja prinesejo veliko upanja.
Lp
Matjaž, župnik

17.06.2011



 

Spoštovani,
pred časom sem spoznala fanta, za katerega se je izkazalo da sva v daljnem sorodstvu. Moja babica in njegov dedek sta bila bratranec in sestrična. Kakšno je stališče cerkve do poroke med daljnimi sorodniki? Kakšno je vaše mnenje o tem? Hvala za odgovor. 



Pozdravljeni!
Po cerkvenih pravilih glede take poroke ni zadržkov (je pa npr. zadržek, če bi šlo za bratranca in sestrično); če menita, da sta res za skupaj, se torej lahko poročita.
Blagoslovljene velikonočne praznike in naj bo srečna življenjska pot
Matjaž, žpk.

16.04.2011



 

Pozdravljeni!
Letos jeseni se nameravava s fantom poročiti, jaz imam vse zakramente, fant pa le sveti krst. Slišala sem, da je za cerkveno poroko nujen pogoj le, da sta oba krščena. Ali to drži?
Poročiti se želiva čimprej, ker bi rada čimprej ustvarila družino, a si želiva, da se pred tem poročiva.
Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor. 



Pozdravljeni!
Nikar ne bodite zaskrbljeni. Želja, da se dva poročita in si želita ustvariti družino, je za Cerkev in, mislim, da lahko tako rečem, tudi za vsakega župnika eno veliko veselje. Pojdita k vašemu ali fantovemu domačemu župniku - odvisno od kraja, kjer se želita poročiti - in bosta vse lepo uredila. Morda bo župnik povabil fanta, da bi se pripravil tudi na zakrament birme, a to nikakor ni pogoj in nihče ne bo tega zahteval od njega.
Že vnaprej vama čestitam ob nepozabnem dogodku vajine poroke ter vama želim veliko zadovoljstva v krogu svoje družinice.
Matjaž, župnik

11.03.2011


Pozdravljeni, zanima me ali se lahko cerkveno poroči samo eden od partnerjev. Obrazložitev: S fantom sva že dolgo skupaj, se imava rada in se lepo razumeva. Skupaj sva kupla stanovanje, vendar on ne želi skleniti zakonske zveze. Trdi, da me ima rad in da poroka prav nič ne pomeni. Nekako sem pristala, da se civilno ne poročiva, vendar se noče niti cerkveno, čeprav ima zakramente, ne obiskuje pa Sv. maše. Pri meni pa je ravno obratno, zakramentalno življenje je zame vse. Redno obiskujem sv. mašo in prejemam druge zakramente, udeležujem se duhovnih vaj, sodelujem v župniji....zato si ne predstavljam življenja brez Božjega blagosova.Pri tem me ne ovira in je pripravljen na to, da sklenem cerkveno poroko samo jaz. Zanima me ali je mogoče, meni bi to res veliko pomenilo. Hvala 


Pozdravljeni!
Želim vam vse dobro v življenju.
Iz nekaj vrstic vašega opisa je težko razumeti situacijo v vseh podrobnostih. Pri poroki, ki bi se izvšila v odsotnosti ženina, pa so mnoge podrobnosti ključnega pomena.
Kot ste verjetno že razumeli, se da tudi kaj takega narediti, vendar ne zlahka in brez zelo tehtnih razlogov. Izpolnjeni pa morajo biti določeni pogoji.
Če skušam samo malo pojasniti: Nikoli se ne more poročiti samo eden; poročena sta vedno oba ali pa nihče. V zelo skrajnih primerih je možna poroka brez navzočnosti ženina, ampak le, če on poroko sprejema, ne pa zavrača. Še bolj natančno: ne moreta se poročiti, če on ne sprejema ključnih pogledov na zakon, kot ga vidimo v Cerkvi: npr. da sprejme nalogo zvestobe, da sta poročena za vse življenje (cerkvena poroka je nerazvezna) itd. Tudi samo cerkveno, ne da bi se poročil civilno, se da poročiti le z dovoljenjem škofa in zaradi zelo tehtnih razlogov.
Vsekakor je vajin primer precej zapleten. Za konkretnejše pogovore in korake se morate oglasiti pri domačem župniku, le ta pa se bo moral obrniti po vsej verjetnosti na škofijo.
Ne vem, če prav razumem situacijo, ampak še vedno bi vam kot prvo svetoval, da greste po bolj ustaljeni poti: če je njemu glede poroke vseeno - vas pa ljubi in spoštuje vaše prepričanje, ne vem, zakaj bi mu bilo tako težko biti navzoč pri poroki. Saj se lahko naredi v bolj zasebnem krogu in krajše.
Lepo pozdravlja
Matjaž, žpk.

19.02.2011


Pozdravljeni župnik Matjaž
Hvala za vaš odgovor,nisem še vešča pisanja,zato se opravičujem.To o čemur sem spraševala,se mi dogaja tudi sedaj.Kadar sem sama s seboj,to bolj vidim in občutim.Včeraj sem odprla stran in zasledila ,vabilo,seminar Novo življenje na Gos.raztavišču nisem iskala kar pojavilo se je.Lahko bi pisala v nedogled o različnih dogodkih ki so me spremljali in me spremljajo jaz pa si ne znam razložiti in me je strah.Dva dni nazaj sem zelo živo sanjala število 7.Želim si,da je vse to Božja navzočnost in me usmerja po pravi poti.Sem iz Ljubljane in res bi se rada z nekom pogovorila prosim,če mi lahko svetujete.Vsak dan sem v stiku z Bogom v branju,premišljevanju,pišem tudi dnevnik se zahvljujem itd.Moj partner me sicer posluša ampak ni preveč zainteresiran,zato ga nočem preveč obremenjevati.Hvaležna bi bila za odgovor in se zahvaljujem.Morda se komu izmed bralcev dogaja podobno in lahko razloži.LEP pozdrav, hvala za vaš čas in trud.Ribica-Lenka P. 



Spoštovani!
Nihče, ki je resen, vam ne bo mogel kaj dosti svetovati preko dopisovanja. Če želite torej resen odgovor, boste morali nekomu to bolj natančno in obširno razložiti pri osebnem srečanju. Lahko bi se obrnili npr. na Bogdana Dolenca 01 564 45 19.
Par splošnih stvari pa vseeno napišem: Če hoče Bog komu kaj sporočiti, naredi to tako, da tista oseba razume. Prosite Boga, naj vam pomaga stvar razjasniti. Dokler ne pridete do večje gotovosti glede dogajanja, je najbolje, da na to ne dajete velike pozornosti. Vse, kar potrebujemo za življenje, nam je Bog že razodel po Kristusu in je zapisano v evangelijih; tako, da nova razodetja niso potrebna.
Od bravcev ne more nihče odgovarjati na vaše anonimno vprašanje, saj nima dostopa do urejanja spletne strani župnije Grgar; le berejo lahko.
Bog vas živi
Matjaž, žpk.

19.02.2011



 

Velikokrat zrem v nebo in vidim zelo razločno majhen krog v njem pa črno piko včasih podobe,kot človeške glave ena je vedno nad nizom drugih včasih so samo 3 včasih cel niz,dogaja se tudi,kot bi zvezde padale z neba kot električni tok,svetleče plapolanje zelo močno rada bi vedela kaj se mi dogsja sem zelo senzitivna oseba ,zanima me duhovnost,pred leti sem končala dopisno šolo Svetega pisma,o tem sem govorila z osebo,ki je mojster reika vendar omenil mi je samo energije,nimam prividov sem zdrava in zelo bi bila hvaležna za odgovor,ker me je včasih strah tega kar zaznavam,vidim,lep pozdrav z 


Pozdravljena!
Na to pa je težko odgovoriti - in jaz se za to niti ne čutim povsem sposobnega. Tako na daljavo, ne da bi vas poznal in se seznanil veliko bolj podrobno s tem, kar se vam dogaja, pa je kaj pametnega povedati nemogoče.
Nekaj stvari bi vam pa res toplo priporočil in zaželel:
1. Da najdete odgovornega in kompetentnega človeka, ki bi vam znal stvari resnično (vsaj nekoliko) pojasniti. Nikar se ne zanašajte zgolj na svojo presojo, ker človek se lahko glede svojih doživljanj hudo moti. Poiščite nekoga, ki bo znal kaj objektivnega povedati - kaj je resnica glede vašega doživljanja.
2. Pri tem, da najdete pravega svetovalca, bodite izjemno izbirčni. Nikar se ne zadovoljite npr. s tistimi, ki sami sebe nazivajo "parapsihologi" - kajti pravi parapsiholog je samo tisti, ki se je izobraževal na katerem od priznanih inštiutov v tujini (v Sloveniji česa takega ni) kot npr. v Freiburgu Albert - Ludwigs Universitaet: Psyhologisches Institut: Abtailung Psychologie und Grenzgebiere der Psychologie. Tudi se nikar ne zadovoljite z raznimi guruji ali mojstri (toliko bolj, če jemljejo za svoje usluge denar - pa naj so to "samo" prostovoljni prispevki), še manj raznimi zdravilci ali vedeževalci. Če mi sporočite, od kod ste, bi vam svetoval lahko kakšnega duhovnika za pogovor. Gotovo ne boste zgrešili, če poprosite za mnenje g. Marijana Turnška, pomožnega škofa v Mariboru.
3. Tudi sami skrbno opazujte dogajanje v vseh podrobnostih: kdaj, kako se pojavlja; je v povezavi s kakšnimi časi, dogodki, kraji, situacijami ipd. Dobro je, da si to zapišete.
4. Molite k Bogu, naj vam pomaga to stvar razjasniti in naj vas varuje.
Vsekakor se boste morali odpraviti k nekomu osebno. Po e-pošti je zelo težko kaj tehtnega reči.
Vse dobro vam želi
Matjaž, župnik

29.01.2011



 

želim doživeti ali izkusiti ćudeš 


Spoštovani!
Nisem prepričan, če sem prav dojel vaše vprašanje. Vsekakor pa vem, da vam recepta za to ne morem dati: naredi to - in se bo zgodil čudež (saj to bi pravzaprav bila že bolj magija, kot kakšen čudež).
Edino, kar lahko rečem: veruj in moli. Pa seveda ne prositi za take čudeže, kot npr.: "Bog, daj, da bi se ta ovčja čreda dvignila v zrak in odletela do bližnjega mesta ter nazaj." ali "Bog, daj, da bi sosedu crknil pes."
Lepo pozdravljam
Matjaž, župnik

29.01.2011



 

Pozdravljeni, s partnerjem nisva poročena in se ne misliva poročiti ker pač to ni možno. Želiva pa krstiti oba otroka. Zanima me ali je res da če nisva poročena da potem tudi otrok ne moreva krstiti?? Oziroma slišim, da enega še nekako drugega ne. Že v naprej se Vam zahvaljujem za odgovor! 


Lep pozdrav!
Ne vem, koliko sta stara otroka; vsekakor vama čestitam, da sta starša.
O tej temi sem že pisal in si lahko pogledata tudi odgovore na anonimna vprašanja za nazaj. Vsekakor je potrebno najprej stopiti do domačega župnika - to je tam, kjer bivata - in mu povedati vajino željo. Prej se seveda najavita. Najbolj natančen odgovor vama bo dal on, ker so lahko pasamezne podrobnosti pri ravnanju župnikov v takih primerih odvisne od konkretnega dogovora v dekaniji, jaz pa prakse v vaši dekaniji ne poznam.
Pogoj, ki se zahteva za krst je, da mu omogočimo tudi vzgojo v veri po krstu; težko si predstavljam, da bi kdo drug to v prvi vrsti počel, kot vidva. Morda lahko pomaga kaj boter, a le v primeru Prav tako se zahteva, da zavzeto sodelujeta pri pripravi staršev na krst otrok, katere začetek je prav prvi obisk pri župniku, kot sem zgoraj omenjal.
Kot sem napisal, je pogoj za krst otroka, da mu omogočimo versko vzgojo. Pri tem je zelo pomembna verodostojnost teh vzgojiteljev - staršev. Tudi zaradi tega ne bomo nikoli v Cerkvi mogli reči, da je to, da dva živita skupaj in nista poročena, preprosto v redu. A življenjske situacije so zelo različne. Omenjate na primer, da se ne moreta poročiti. Ali se res e moreta ali vama ni do tega? Samo ugibam, ker vaju podrobneje ne poznam.
Vsekakor pogumno naprej.
Vse dobro želi
Matjaž, župnik

29.01.2011



 

Pozdravljeni!
Imamo dojenčka, ki bi ga radi v prihodnosti krstili, vendar je tu nastal problem. Jaz sem pravoslavne vere, partner pa katoliške. Botra, ki bi bila najinemu otroku, pa je pravoslavne vede,ki si močno želi tudi postati botra.Zanima me, če lahko pravoslavni postane boter katoliškemu? Oziroma, je potrebno in pravoslavne vere prestopiti v katoliško,da lahko postane boter našemu otroku? Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in želi prijeten teden še naprej 



Spoštovani!
Ker je boter predstavnik katoliškega cerkvenega občestva, je razumljivo, da nekdo, ki je pravoslavne vere, ne more biti boter. Lahko pa je priča krsta poleg (katoliškega) botra in med krstom ravno tako stoji zraven. Mora pa ravno tako izpolnjevati pogoje za botrstvo, ki veljajo v pravoslavni Cerkvi.
Kakšno prestopanje iz pravoslavne v katoliško vero zaradi tega, da bi bila lahko botra, bi bil kvečjemu odraz, kako malo ceni vero; potem bi itak bila zelo slaba botra. Čisto nekaj drugega pa bi bilo, če je že sicer razmišljala o tem, da bi vstopila v katoliško Cerkev, kar pa - glede na to, kar ste napisali - dvomim.
Upam, da se boste odločili tako, da bo prav in vam v zadovoljstvo.
Pa čestitke in veliko veselja z otročičkom.
Pozdrav!
Matjaž, župnik

29.01.2011



 

Pozdravljeni!
Imava otroka, ki bi ga rada krstila in sva si izbrala krstna botra, ki imata vse cerkvene zakramente, živita skupaj in nista še poročena.
In očitno je to zelo velik problem po cerkvenem zakonu. Ne razumem zakaj? Ker sva pri svojem župniku povedala vse tako kot je, sva ga potem vprašala, če bi lahko bil potem samo eden od njiju boter (in sicer moj brat) pa nama je takoj odvrnil, da to pa ne, ker živita s svojo partnerico skupaj. Res ne morem razumeti zakaj?
Hvala za odgovor 



Spoštovani!
Na take šoke pa se bo treba navaditi...
Ključno odgovornost pri botrih imajo prav tisti, ki storijo prvi korak: razmislek, kdo bi bil boter in da ga za to poprosijo. Lahko se namreč žal zgodi, kar se tudi res kdaj dogaja, da pripravijo sebi žalostno presenečenje, izbranega botra pa spravijo v neizogibno težek položaj: odreči botrstvo, ko te kdo vpraša, je težko; iti k župniku po potrdilo za botra, ko veš, da ti ga ne more dati, je tudi težko... Domnevam, da ste se vi odločili, ne da bi vedeli, kdo je boter, kakšno vlogo ima in kaj se od njega zahteva.
Za razliko od kakšnih drugih posameznikov in združenj v naši družbi, si v Cerkvi - še vedno! - prizadevamo, da bi družina uživala vso podporo in varstvo. Ker je to velikanska vrednota, terja od nas tudi odgovornost - ki se kaže tudi v vprašanju poroke. V Cerkvi že vse od prvih stoletij imamo prav poroko za tisti korak, ki dva naredi za zakonca in posledično tudi za družino. Zato je za katoličana cerkvena poroka tudi obveznost; vendar tudi veliko več kot to: je milost, je naložba v odnos, je blagoslov... Da boste bolje razumeli stvari, si preberite v Svetem pismu npr. odlomke 1 Mz 2,24; 5 Mz 22,13-30; 1 Kor 7,9; Mt 1,18-19; Mt 5,32.
Jezus je bil glede tega družine zelo jasen in dosleden. Cerkev in duhovnik in vernik, ki bi učil drugeče, bi izdajal Jezusov nauk...
Imeti botra ni pogoj za krst; se pa to svetuje in priporoča - ampak pravega botra.
Lepo vas pozdravlja
Matjaž, župnik.

06.11.2010



 

PROSILA BI, ČE MI LAHKO POVESTE KATEREGA ZAVETNIKA IMA IME GAJA IN KDAJ IMA GOD. HVALA ZA ODGOVOR LP 


Spoštovani!
Zbiral sem informacije, zato nisem takoj odgovoril.
Zavetnika izberemo pri krstu. Katerega so izbrali za Gajo, ki jo omenjate, vedo le tisti, ki so izbirali (običajno starši in župnik), če niso pozabili, kar se mnogokrat dogaja. Zato vsem priporočam, da zapišejo ime zavetnika in datum goda v družinsko knjižico. Sicer naj bi god vsako leto tudi obhajali, predvsem tako, da se tisti dan posebej priporočimo svojemu zavetniku. Tudi drugače naj bi se svojemu zavetniku pogosto priporočali. Če delamo tako, potem seveda vse življenje dobro vemo, kdo je naš zavetnik in kdaj goduje.
Kdaj torej goduje omenjena Gaja, vam žal ne morem povedati. Vprašajte starše ali župnika, če ima morda v krstni knjigi zapisano. Če vam po tej poti ne bo uspelo izvedeti, vam omenim dva svetnika, edina, za katera vem, da bi lahko bila zavetnika Gaji:
- sv. Gaj, papež, umrl leta 296; goduje 22. aprila
- sv. Gaj, mučenec v Bononiji (Dacija, Romunija); živel v 4. stol.; goduje 4. januarja
- sv. Gaj in Aleksander, mučenca v Apameji v Frigiji; živela v prvih stoletjih; godujeta 10. marca
- blaženi Gaj iz Koreje, umrl 1624, katehist - mučenec iz Nagasakija na Japonskem, goduje 6. novembra skupaj z: Alfonz de Navarrete in 204 mučenci
- morda tudi sv. Gabrijel; najbolj poznan s tem imenom je: sv. nadangel Gabrijel, goduje 29. september
Če torej ne uspete izvedeti, katerega zavetnika so izbrali omenjeni Gaji, je bolje kot nič to, da izberete izmed teh, ki sem jih navedel. Gaja pa naj se potem svojemu zavetniku priporoča.
Vse dobro želi
Matjaž, župnik

02.10.2010



 

Pozdravljeni zanima me, ali je lahko krstni boter pravoslavec? hvala za odgovor 


Spoštovani!
Ker je boter predstavnik katoliškega občestva, ki naj bi spremljal krščenca/birmanca, je povsem jasno, da član drugega občestva - čeprav sestrske pravoslavne Cerkve - ne more biti boter. Vendar pa se neko udeležbo pri krstu omogoči lahko tudi pravoslavnemu verniku: skupaj z botrom je lahko priča krsta. Mora pa seveda izpolnjevati tiste zahteve, ki jih pravoslavna Cerkev določa za botre; sicer tudi priča pri katoliškem krstu ne more biti.
Vse dobro vam želi
Matjaž, župnik

02.10.2010



 

ali morata biti zakonca cerkveno poročena, če hočeta krstiti njunega otroka 


Spoštovani!
Komur je kaj do Jezusa in vere, kdor ceni Cerkev, tisti naredi stvari sam od sebe, z veseljem, iz svojega notranjega prepričanja. V tem kontekstu je vpraševanje "Kaj moram?" nekako odveč... In cervena poroka ni najprej zapoved za kristjana - tudi to sicer je, ampak še veliko bolj milost, priložnost, sreča.
Lahko se pa znajde kdo npr. v okoliščinah, ko se ne more cerkveno poročiti, otroka pa bi rad krstil. Mislim, da v takem primeru ne bi smel biti pogoj cerkvena poroka za krst. Drugačen je položaj, ko bi se dva prav lahko cerkveno poročila, pa se nočeta. Takrat se meni vedno postavlja vprašanje, kako lahko nekomu tako veliko pomeni zakrament svetega krsta, tako malo pa zakrament svetega zakona, in, kako to dvoje sploh gre skupaj? V takem primeru bi lahko tudi odložili krst do nadaljnjega.
Človek se upravičeno marsikdaj sprašuje, kaj mora narediti za dosego te ali one stvari in kaj mu pravzaprav ni nujno. In je tudi prav, da dobi jasen in pošten odgovor. Žal vam pa jaz zelo direktnega odgovora ne morem dati. Nekoliko je ravnanje v tem primeru stvar dogovora v določeni dekaniji. Kako ravnajo v vaši dekaniji, pa jaz ne vem. Tudi ne poznam zelo natančno vašega položaja in okoliščin. Upam, da sem vam vseeno nekoliko odgovoril na vaše vprašanje.
Lepo vas pozdravlja in vam želi vse najboljše.
Matjaž, župnik

04.09.2010



 

Zdravo! Naj najprej pohvalim stran, ki se mi zdi zelo domiselna in uporabna. Kar tako naprej! Moje vprašanje je precej splošne narave. Zanima me namreč, kako bližnjim sorodnikom RKC še dovoljuje poroko. Nekje sem zasledil, da se bratranec in sestrična pogojno še lahko poročita - to drži? Kje je postavljena meja? Že vnaprej hvala za odgovor! Lep pozdrav! 


Spoštovani!
Opravičujem se za pozen odgovor, vendar je bila proti koncu veroučnega leta in vse tja do 4.7. huda gneča. Potem sem si privoščil še teden dni oddiha. Zdaj pa veselo ne delo.
Hvala za pohvale in dobre želje.
Pa še odgovor: v ravni črti (to so predniki in potomci) in v drugem kolenu stranske črte (sestre in brat) je poroka absolutno prepovedana. Prepovedana je tudi vse do 4. kolena sorodstva (4. koleno sta ravno bratranec - sestrična), vendar se lahko ob utemeljenih razlogih za to dobi spregled prepovedi od škofa. Prošnjo za spregled pa pošlje župnik, ki na poroko pripravlja.
Vse dobro želi
Matjaž, župnik

23.07.2010


Spoštovani ! Zanima me možnosti, ki jih dopušča krščanska vera, v primerjavi z pravoslavno vero pri poroki med kristjanom in pravoslavcem. Namreč, nekje sem prebrala, da krščanska vera pri taki poroki ne prizna zakonsko take poroke nekomu, ki je pravoslavne vere. Za odgovor se Vam najlepše zahvaljujem ! 


Pozdravljeni!
Tudi vam se opravičujem za pozen odgovor, a bila je prehuda gneča.
Tako pravoslavni kot katoličani smo kristjani. Verjetno se vaše vprašanje nanaša na odnos med katoličani in pravoslavnimi. Vsaka poroka, sklenjena v pravoslani Cerkvi, je veljavna tudi v katoliški (obratno pa žal ne: bratje pravoslavni imajo tukaj drugačne poglede). Če se želita poročiti katoličan in pravoslavni, je taka poroka prepovedana; vendar pri resnem namenu za poroko in ustrezni izjavi katoliške strani škof tako poroko običajno dovoli. Na kakšen način se lahko tak mešani par poroči v pravoslavni Cerkvi, ne vem, vsekakor pa je tako sklenjen zakon veljaven tudi za katoliško Cerkev.
O tem sem podrobneje že pisal; če se pri tem zavihku Anonimna vprašanja pomaknete nazaj (zlasti na časovno ena prvih vprašanj), si boste lahko tam prebrali kaj več.
Vse dobro
Matjaž, župnik

23.07.2010



 

Zdravo! Naj najprej pohvalim stran, ki se mi zdi zelo domiselna in uporabna. Kar tako naprej! Moje vprašanje je precej splošne narave. Zanima me namreč, kako bližnjim sorodnikom RKC še dovoljuje poroko. Nekje sem zasledil, da se bratranec in sestrična pogojno še lahko poročita - to drži? Kje je postavljena meja? Že vnaprej hvala za odgovor! Lep pozdrav! 


Spoštovani!
Opravičujem se za pozen odgovor, vendar je bila proti koncu veroučnega leta in vse tja do 4.7. huda gneča. Potem sem si privoščil še teden dni oddiha. Zdaj pa veselo ne delo.
Hvala za pohvale in dobre želje.
Pa še odgovor: v ravni črti (to so predniki in potomci) in v drugem kolenu stranske črte (sestre in brat) je poroka absolutno prepovedana. Prepovedana je tudi vse do 4. kolena sorodstva (4. koleno sta ravno bratranec - sestrična), vendar se lahko ob utemeljenih razlogih za to dobi spregled prepovedi od škofa. Prošnjo za spregled pa pošlje župnik, ki na poroko pripravlja.
Vse dobro želi
Matjaž, župnik

23.07.2010



 

Pozdravljeni,
Pripravljava se na poroko in urejava še zadnje podrobnosti. Poročila se bova v fantovi domači župniji. Župniku sva prinesla potrdilo o opravljeni pripravi na zakon in moj krstni/samski list, ki sem ga dobila v župniji kjer sem opravila vse zakramente, čeprav imam zdaj stalno bivališče v drugi župniji.
Ali je potrebno o poroki obvestiti tudi župnika moje sedanje župnije ali je to dolžen storiti župnik ki naju bo poročil? Ali je dovolj da so oklici samo v župniji kjer se bova poročila?
Lep pozdrav 



Pozdravljena!
Čestitke za vajino odločitev, da se poročita. Posebej bi vaju rad pohvalil, da se bosta poročila doma - to je v domači župniji enega ali drugega, kjer je poroka najlepša (priporočajo pa tako tudi cerkveni predpisi).
Župnika tvoje sedanje župnije ni potrebno obveščati. Lepo in prav pa je biti tudi z župnikom povezan, sploh pa z župnikom župnije, v kateri bosta bivala.
Oklici so v obeh župnijah. Če so pa tehtni razlogi, zaradi katerih oklicev ne bi želela, povesta župniku, ki vaju bo na poroko pripravil.
Sicer bi vama take stvari tudi župnik, ki vaju bo na poroko pripravil in poročil, z veseljem pojasnil.
Želim vama veliko zadovoljstva v skupnem življenju - ter da bi bil zaradi vaju zadovoljen tudi svet okrog vaju.
Matjaž, župnik

23.07.2010



 

Zanima me ali je pomembno zaporedje: - najprej civilna potem cerkvena poroka, ali je lahko - najprej cerkvena in šele nato civilna. Hvala za Vaš odgovor in lep pozdrav Naja 


Pozdravljeni!
Tokrat ne odgovarjam jaz, ampak le posredujem odgovor bolj učenih mož:

Samo cerkvena poroka brez civilne od države ni priznana. Zato se samo cerkveno poročeni pred državo smatrajo neporočeni. Ker pa tak moški in ženska v skladu z ZZZDR-UPB1, čl. 12 živita v dalj trajajoči življenjski skupnosti, jima država priznava enake družinsko pravne posledice kot tistim, ki so sklenili zakonsko zvezo pred matičarjem, kar pa ne pomeni, naj se katoličana preprosto požvižgata na civilno poroko. Nasprotno: zakonsko zvezo sta dolžna skleniti tudi pred državnim uradnikom in tako izpričata svojo odgovornost tudi do civilne družbe oz. do države in naroda, ker ne moreta imeti dvojnega statusa,pred cerkvijo poročenega in pred državo neporočenega, oz,kot svobodno zvezo. Le kadar imata za to upravičene razloge lahko prosita krajevnega škofa za spregled od te njune dolžnosti. Če so razlogi upravičeni odloča krajevni škof.

Če torej ni ovir za sklenitev tudi civilne poroke, je primerno, da sta civilni in cerkveni obred opravljena na isti dan, saj gre za sklenitev ene zakonske zveze med istima dvema osebama, ki sta hkrati člana civilne skupnosti in cerkvenega občestva. Vendar pa glede tega ni podrobnejših pravnih določil ne glede vrstnega reda ne glede časa, ki sme preteči med obema obredoma. Zato je med civilno in cerkveno poroko mogoč tudi krajši ali daljši časovni razmik, da se le ohrani prej omenjena dvojna razsežnost zakonske zveze in se primerno izrazi njen pomen tako za versko skupnost kakor tudi za državo in narod.

Torej vso srečo v zakonskem stanu (vam ali tistim, za katere sprašujete).

Matjaž Kravos, župnik

21.05.2010


Pozdravljeni.
Zanima me če ima župnik pravico da ne izda odpustnice za cerkveno poroko v drugi župniji? 



Spoštovani!
Ker je vprašanje zelo splošno, brez nekih konkretnejših podatkov, lahko dam zgolj splošen odgovor: Naročeno je, naj bo poroka v župniji, kjer eden od zaročencev biva. Z dovoljenjem župnika, kjer eden ali drugi zaročenec biva, je poroka lahko tudi drugod, v tem primeru župnik da odpustnico.
Kar tako brez nekega pametnega razloga župnik ne bi smel odreči odpustnice.
Pozdravljam
Matjaž, župnik

27.04.2010


Pozdavljeni!
Zanima me, če je je res možen "izpis iz Cerkve" samo v cerkvi, kjer je potekal krst in kaj je potrebno storiti v zvezi s tem.
Hvala in lep pozdrav.




Spoštovani!
Opravičujem se, ampak doslej nisem utegnil odgovoritii.
Verniki katoliške Cerkve so tisti, ki se s krstom včlenijo vanjo. Krst ima dvojni vidik – zakramentalnega in pravnega. Krst kot zakrament je neizbrisno znamenje, pravni vidik pa kaže na formalno članstvo v Cerkvi, ki ga je na izrecno željo vernika mogoče prekiniti.
Iz katoliške Cerkve je mogoče formalno izstopiti, vendar notranja zakramentalna vez ostane. Kdor iz Cerkve formalno izstopi, ni več deležen pravic, ki jih imajo ti, ki so z njo v polnem občestvu, npr. pravico do cerkvenega pogreba.
Formalni izstop iz katoliške Cerkve se izvede na lastnoročno podpisano prošnjo vernika v župniji krsta ali s prošnjo ordinariju (krajevnemu škofu), ki o tem obvesti tudi župnika v župniji krsta. Župnik župnije krsta v obeh primerih izstop zabeleži v krstno knjigo in prosilcu o tem na njegovo željo izda pisno potrdilo. Župnik prošnji za izstop iz katoliške Cerkve ugodi v razumnem času.
Ponovni formalni vstop v katoliško Cerkev poleg dovoljenja, ki ga mora izdati krajevni ordinarij, zahteva daljšo pripravo.
Želim vam, da bi v življenju našli pravo pot in vas lepo pozdravljam.
Matjaž, župnik

27.04.2010


Najprej naj pohvalim internetno stran, ki je predvsem polna informacija za nas vernike! Sem verna kristjanka hodim k maši,se postim, hodim k spovedi. Imam fanta ki je pravoslavne vere oz. je bil samo krščen.Kmalu se namerava poročiti v Naši Cerkvi. Sam je rekel da sem bolj verna in ve da mi vera VELIKO pomeni on je pa bolj tko tko.Hodi 1 krat mesečno z mano k maši, tudi posti se ob večji praznikih, ker ga prosim in je mi je tudi do zdaj ustregel,sicer tudi sam pravi da verjame v obstoj Boga.Zdaj me pa zanjima to, ali mora narediti še kakšne zakramente da bi se lahko poročila krščansko, ali je možna Cerkvena poroka tudi tako? Hvala za Vaš odgovor 


Lepo pozdravljeni!
Oprostite poznemu odgovoru. Verjetno ste nestrpno čakali, verjetne se tudi še kje pozanimali. Žal nisem utegnil prej odgovoriti.
Hvala za vašo pohvalo. Dobro dene. Svetujem, da se poročita v katoliški Cerkvi. Oglasita se pri domačem župniku. Zgolj za poroko ni nujno potrebno obhajati še kakšnih zakramentov, razen, če si on to želi.
Še veliko več o tem sem napisal na naši spletni strani pod zavihkom Anonimna vprašanja. Prosim, poglejte si tudi tja (na čisto začetna vprašanja se pomaknite).
Vse dobro obema in veliko sreče.
Matjaž, župnik

27.03.2010


Ali bom šla lahko kdaj za krstnega, birmanskega botra ali za poročno pričo, ker nisem poročena s partnerjem pa živiva v veri že 24 let imava 3 otroke.Do sedaj sva jim dala že vsa potrebne zakramente. Imam vnučka pa bi rada mu bila krstna botra. Lepa hvala. POZDRAVLJENI. 


Spoštovani!
Poročna priča ste lahko; sicer se tudi za priče pri cerkveni poroki priporoča zgledno življenje po veri, a to ni pogoj, ker ima priča čisto drugačno vlogo, kot boter.
Zakonik cerkvenega prava določa, da je lahko boter tisti, ki (med ostalimi določbami) živi primerno veri in nalogi, ki jo sprejema. Slovenski škofje so po Plenarnem zboru Cerkve na Slovenskem v dokončni obliki besedila, ki so ga sprejeli, zapisali med drugim tudi to, da boter ne more biti nekdo, ki živi v izvenzakonski skupnosti. Zdelo se jim je očitno potrebno, da posebej opozorijo na ta vidik življenja po veri, ki jo omenja že Zakonik cerkvenega prava. Vsa ta določila se seveda navezujejo na Jezusov nauk in nauk Svetega pisma o zakonski zvezi, ki je tudi dovolj jasen.
Torej botra po cerkvenih določilih ne morete biti, dokler živite v izvenzakonski skupnosti.
Seveda bi se lahko sedaj vsul plaz raznim pripomb in pojasnjevanj, kot npr. "Saj veliko takih, ki so cerkveno poročeni, živi manj po veri, kot nekateri, ki živijo v izvenzakonskih skupnostih!" itd. Nič novega ne bi bila ta mnenja; že stokrat slišana in na vsako obstoja tudi odgovor...
Neka možnost, ki jo imenujemo "živeti kot brat in sestra" sicer obstoja, vendar vas premalo poznam, da bi vam lahko to predlagal... Tudi drugače ne morem biti zelo konkreten, ker vem o vas le to, kar ste napisali. Mnogi ljudje se sklicujejo na vero, vendar si jo prikrojijo poljubno po svojih interesih in željah (tako eni pod pojmom vera mislijo na eno, drugi na nekaj drugega ipd.). Upam, da vidva s partnerjem nista med njimi. Ni nepomembno vprašanje tudi, ali se nista poročila, ker vama ni bilo do tega, ali ker se ne moreta ali... Pravzaprav vas kar direktno vprašam: In zakaj se ne poročita? V Cerkvi ne zahtevamo, da mora biti v takem primeru poroka na očeh javnosti...
Šele naslednje vprašanje je, kdo komu podpiše potrdilo o sposobnosti za botra. Četudi bi lahko prišli tako ali drugače do potrdila, vam res priporočam, da, če ne morete biti botra, ohranite toliko dostojanstva, da za potrdilo niti ne prosite, kaj šele, da bi ga zahtevali ali ga celo skušali dobiti z goljufijo... 
Verjetno vam moj odgovor ne bo všeč, vendar, če bi pisal drugače, bi se vam lagal.
Lepo vas pozdravlja
Matjaž, župnik

11.01.2010


Pozdravljeni!
Kaj narediti, če ti duhovnik ne pusti, da se poročiš v cerkvi izven domače župnije. Oba sva sicer iz iste župnije, vendar bi se rada poročila v drugi cerkvici. Za naju ima to velik pomen, ker fant \'\'nosi\'\' ime po tej cerkvici, najini \'\'predniki\'\' so iz te vasice,... pa še lahko naštevam. V glavnem, če povzamem... ta cerkvica bi dala piko na i... oziroma več, zaokrožila bi neko zgodbo...
Poleg tega naju bo ženil duhovnik (ki sicer ni več v najini župniji - torej bivši župnik), ki naju je krstil, spravil skozi sveto obhajilo in birmo... ker so e v zelo dobrih stikih s fantovo družino, si želiva, da naju tudi poroči...
No, ampak naš duhovnik, župnik enostavno ne pusti da bi se poročila v tej cerkvici, kljub pomembnim razlogom (vsaj za naju in najini družini so zelo pomembni). Enostavne ne... ne odstopa. Kolikor vem, nama tega ne more preprečiti,...
Pa še to... že tako naju ima \'\'na piki\'\' - ne vem zakaj, tako pač je. In zaradi tega nočem siliti v neke spore, sploh take, da bo potem konpliciral pa pri npr. krstu otroka. Kam naj se obrnem, kako naj zadevo rešim?
Res rabim pomoč... 



Spoštovana zaročenca!
Ker nimam najmanjšega pojma, h kakšni "sorti" katoličanov spadata, bom opisal stvar zelo raznoliko.
So verniki, ki si brez nekega treznega razmisleka v svoji glavi naslikajo svoj scenarij ob raznoraznih prilikah, in potem neskončno zamerijo in povzročijo ogromno hude volje vsenaokrog, če ne more iti tako, kot so si zamislili... No, upam, da ne spadata mednje.
Zlasti pri porokah je vse več takih, ki imajo v mislih neko romantično zasebno zadevo, postavljeno v čimbolj ekstra kraj in okoliščine, in je potem spet huda volja.
Poroka je zakrament in v principu javna stvar. Čisto zares: potrebno je najprej razmisliti o poroki, kot v katoliški cerkvi dejansko je, in se seznaniti s pravili, ki si jih je katoliška Cerkev določila za obhajanje tega zakramenta ... in šele potem delati načrte in kovati podrobnosti. Spodaj navajam nekaj določil cerkvenega prava v vednost.
Kan 1109 Krajevni ordinarij ali župnik ... po službi v mejah svojega ozemlja veljavno prisostvujeta poroki ne samo podrejenih, ampak tudi drugih, da je le eden latinskega obreda.
Kan. 1115 Poroke naj bodo v župniji, kjer ima vsaj en zaročenec domovališče ali nepravo domovališče ali en mesec trajajoče bivališče, ...; z dovoljenjem lastnega ordinarija ali lastnega župnika se lahko poročijo drugod.
Kan 1118 & 1 Zakon med katoličanoma ali med katoličanom in krščenim nekatoličanom naj se sklene v župnijski cerkvi; v drugi cerkvi ali kapeli ga je mogoče skleniti z dovoljenjem krajevnega ordinarija ali župnika.
Verjemita mi, da osebno skušam - tudi zaradi tega, da bo poroka lepa in čudovit dogodek za zaročenca - vsak par prepričati, da se poročita v domači župnijski cerkvi. Tam je domače občestvo, tam so številni sodelavci. Domače okolje te sprejme kot novo družino in ti zaželi srečo. Res: najlepše poroke so doma. Verjemita! Če par želi, da ju poroči kakšen drug duhovnik, ni problema: naj pride tudi on v domačo župnijo in se naredi lepo slovesnost skupaj.
Seveda pa je dovoljeno se poročiti tudi drugod, kot je razvidno iz zgoraj navedenih predpisov. Vsekakor mora župnik, kjer sta opravila pripravo na poroko v pisarni in podpisala zapisnik pred poroko, dati dokument odpustnico (Dovoljenje za sklenitev poroke drugod); brez tega par ne more poročiti. Kje sta pa vidva to naredila: pri domačem župniku (kar je najbolj prav) ali pri župniku, kjer se nahaja omenjena cerkvica?
Glede na to, da bi rada ohranila tudi normalne odnose z domačim župnikom (to je župnikom kraja, kjer bivata; saj se razumemo, kajne), vama nimam kaj drugega svetovati, kot da se z njim še enkrat in še enkrat pogovorita, ter odločno oz. vztrajno predstavita svoje želje.
Če se vama zdi, da se vama res dogaja krivica in gre za izrazito samopašnost župnika, se obrnita na dekana.
Na koncu bi rad rekel še to: nikar ne pozabita, da je vredno vlagati v domačo župnijo, kajti od tam bo mlada družina dobivala duhovno hrano in vse to, kar se dogaja v župniji. Mislim na vse naše prispevke, od darov pri nedeljski nabirki ... do osebnega sodelovanja. Da ponazorim: če hočemo v župniji kaj koristnega imeti, moramo zbrati finačna sredstva. Če hočemo priti v urejeno in okrašeno cerkev, se mora nekdo potruditi in to postoriti za vse. Če je veliko župljanov s takim zadržanjem, bodo vsi župljani v župniji dobili veliko ... in kot krščansko občestvo delamovsi skupaj za Božje kraljestvo... Če je pa veliko takih, ki samo čakajo, da bo vse urejeno, sami pa bolj malo prispevajo, bo malo ali manj kvalitetno za dobiti. Hočem reči: tudi prazniki, kot npr. poroka, so lahko vlaganje v domačo župnijo...
Nekaj najbolj groznega je, da kakšni nepotrebni problemi pokvarijo praznovanje, ki naj bi bilo nekaj enkratnega in se ga zelo veselimo. Želim vama, da bi se vse uredilo in bi v najlepšem vzdušju obhajala poroko.
Matjaž, župnik

15.12.2009


Sem povprečna kristjanka, obiskujem nedeljske maše in se trudim živeti v skladu s krščanskim naukom. Moj mož gre v cerkev dva do trikrat na leto,ne gre k spovedi itd., vendar je do mojega odnosa do vere in cerkve strpen. Dostikrat me sicer ob hudih dogodkih, nesrečah,ob spremljanju poročil o lakoti in nasilju nad ljudmi in otroci v tretjem svetu, povpraša, kje je BOG, da to dopušča. Danes pa je sodu izbilo dno poročilo o spolnem izrabljanju otrok ki so ga zagrešili duhovniki na Irskem.
POGOVOR:\"Si zdaj slišala?\"
\"Seveda sem\"
\"In?\"
\"Grozno!\"
\"In kdo je kriv, kdo je odgovoren?\"
\"Ne zaslišuj me, ne vem,verjetno škofje, ker so prikrivali.\"
\"In kje je tukaj BOG? Tvoj Bog?\"
\"Bodo že kaznovani, mi ne poznamo Božje sodbe:\"
\"Daj, daj, daj...!\"
In potem tišina...
Zmedena sem in ne vem kako odgovarjati na pogosta vprašanja, kje je BOG. V resnici sem žalostna.
Hvala za odgovor! 



Spoštovana Boža!
Oprostite za pozen odgovor, ki ni zaradi tega, ker se ne bi zmenil za vas. Hotel sem se v stvar bolj poglobiti, a mi ni uspelo... Zato vam odpišem z nekaj svojimi občutki, tako, bolj med nama...
Strašno težko je o tem kaj reči, ker človek ne ve, kaj bi rekel. Že, če je en sam pedofil na svetu in če je en sam duhovnik, ki živi daleč od tega, kar uči, je grozno... Grozno zaradi otroka, ki mu je bila storjena krivica, velikanska krivica; grozno tudi zaradi oblatenega ugleda Cerkve, ki jo ljubimo, saj je naša...
Tukaj nastopa pogosto tudi neki drugi vidik zadeve, ki me pa tudi moti. Ne vem, kakšne namene imajo mnogi, ki trgajo stvari iz konteksta in pretiravajo, ko gre za stvari, ki so za Cerkev res sramotne. Zato bi veljalo (kar meni ni uspelo) preveriti, ali trditve sploh držijo in jih niso spet napihnili (npr. ali gre za nasilje, poniževanje ipd. - saj je tudi nas še v 70 letih učitelji in učiteljice tepli - ali v vseh primerih za spolno nasilje; ali gre tukaj za cerkvene ustanove in vse zaposlene v njih (duhovnike, redovnice, uslužbenke in uslužbence) ali res za tolikšno število zgolj duhovnikov, ali je morda odraz splošnega stanje v tistih desetletjih po šolah in zavodih ipd. Naj ponazorim, na kakšna pretiravanja mislim: dobi se kdo v naši družbi, ki bi rad rešil problem pedofilije tako, da se ukvarja samo s tistimi petimi do desetimi duhovniki, ki so bili osumljeni pedofilstva v Sloveniji, in nato kar načelno z "zločinsko Cerkvijo", ostala večina pedofilskih primerov (predvsem v družinah, v vzgojnih ustanovah itd.) pa kakor, da ga ne skrbi. Druga ponazoritev: spet se najde kdo, ki zelo ostro kritizira Cerkev, češ, da je kriva zatiranja Indijancev v Južni Ameriki, dejanskega prizadevanja Cekve tam pa ne pozna oziroma noče poznati. No, res se je težko pogovarjati z ljudmi, ki imajo tako omejen pogled in neprestano vlečejo na dan utemeljene in neutemeljene kritike Cerkve, ko se le pokaže prilika za to... Mislim, da ni kakšne velike koristi od konfrontacije s takimi ljudmi, še zlasti ne v javnosti. Morda pa bi jim ob primerni priliki vseeno uspelo vsejati kakšen dvom o njihovi "resnici".
A tudi, ko nekdo pove kritiko zelo dobrohotno in upravičeno, je težko poslušati o takih dejstvih. Nič bolj pametnega ne najdem, kaj bi človek rekel takrat, kot: "Oprosti. Žal mi je, da je tako!"
Mislim pa tudi, da se skorajda ne sme razpravljati, ali je duhovnikov pedofilov 10000, 100 ali "samo" 1, saj ne gre za številke, ampak za krivice storjene osebam - ljudem - otrokom. Tudi, če je samo eden, je preveč in žalostno in grozno! Nobenega ne bi smelo biti, nobenega, pa ne le med duhovniki...
In kje je Bog?! Lahko izvajamo zahtevna razmišljanja na to temo, a naravnost odrešilno je pogledati Njega, v katerem se nam je Bog najbolj očitno, jasno in razumljivo razodel. Jezus Kristus je na svetu samo lajšal trpljenje, tolažil, ozdravljal, odpuščal, osvobajal... Nikoli ni delal krivic ini povzročal trpljenja. Na koncu pa je sam umrl, kot je rekel: za nas in za naše grehe. Strog je bil le s hinavci... Tako, da je vprašanje "Kje je Bog?!" slejkoprej bolj primerno nasloviti na koga drugega: "Človek, zakaj zapuščaš pot Božjo?" Izpostavim še tole: rad bi živel med ljudmi, ki znajo sprejemati tudi moje (in naše) napake in nepopolnosti. Saj je res, da nobenega greha ne bi smeli narediti, a je tudi res, da ga naredimo ... in da ga naredimo vsi, tudi tisti, ki obsojajo in očitajo. Rad bi živel med ljudmi, ki razumejo, da je tudi Cerkev sestavljena iz nepopolnih ljudi. Da ne bi bilo treba stalno ponavljati: "Oprostite, ker nisem popoln!" oziroma "Oprostite, ker nismo popolni!
Božičnega miru v družbi moža in Jezuščka vam želi
Matjaž, župnik

15.12.2009


Mene pa zanima sledeče. Moj sin bo šel prihodnje leto k Sveti birmi. Za birmanskega botra si želi strica, ki je prejel sveti krst, sveto obhajilo, sveto birmo in tudi k maši še hodi. Imel je tudi že partnerko s katero sta se razšla, letos pa nam je povedal, da je gej oz. homoseksualec. Moj sin tega ne ve. Zanima pa me ali je sploh lahko taka oseba birmanski boter? Za odgovor se najlepše zahvaljujem. 


Pozdravljeni!
Zelo lepo in pohvale vredno, da tako skrbno izbirate botra in se zato tudi zanimate, kdo je za to primeren.
Skrbno je potrebno razlikovati nagnjenje določene osebe od njenega ravnanja. Samo zaradi nagnjenja (v tem primeru homoseksualnega) ne smemo nikogar obsojati. Pa tudi, če se zgodijo občastni padci v homoseksualne (spolne) stike, ki jih oseba sicer v načelu ne želi, ji ne moremo odrekati npr. botrske službe.
Čisto druga situacija pa je, če on homoseksualnost prakticira: redno, da je postal to zavestni način njegovega obnašanja, da je morda s kom v stalni homoseksualni zvezi ipd. V Cerkvi smo prepričani, da homoseksualni (spolni) odnosi niso v skladu z Božjo voljo in so greh.
Če je stric mislil s tem, da je homoseksualec, tisto prvo, sme biti boter; če pa je mislil tisto drugo (ali da namerava tako živeti), ne more biti boter.
Želim, da bi vsi skupaj z birmo prejeli veliko milosti.
Matjaž, župnik

23.10.2009


Pozdravljeni! Pozdravljen, drugo leto pričakujem otroka, ker nisva poročena, me zanima kakšne priprave potrebujeva, ker bi se istočasno poročila in krstila otroka. Hvala za odgovor in lep pozdrav. 


Hvala za zaupanje izkazano z vprašanjem.
Vesel sem vajine želje po poroki in krstu.
Par splošnih besed lahko napišem. V primeru, če bi se rada poročila in krstila otroka hkrati, lepo prosim, naj se vama ne mudi: to je ne si postavljat nekih hitrih datumov. Svoj čas zahteva tako priprava staršev na krst (običajno začetno srečanje pri domačen župniku, nekaj srečanj v skupini, neposredna priprava obreda pri domačem župniku) kot tudi tečaj priprave na zakon ter par srečanj za pripravo poroke pri domačem župniku. Zagotovo je bolje izkoristiti za ta srečanja čas nosečnosti, kot čas po rojstvu, ker je pozneje čas težje najti; tako vama svetujem.
Za konkretnejše informacije, kdaj poteka kakšna priprava (skupna na krst, tečaj prirpave na zakon) pa brž k domačemu župniku.
Čestitem za vajino odločitev za poroko in krst in vaju lepo pozdravljam.
Matjaž, župnik

17.10.2009


Pozdravljeni! Slišala sem, da priprave na sveti krst otroka potekajo tri nedelje. Mene zanima če je res kar sme slišala od prijateljice če moža ni na vse tri predavanja ne moreš krstiti otroka, čeprav bi bila jaz na vseh treh predavanjah. Problem pa je v tem, da mož dela večinoma vse delavne dni po 12 ur in če je fraj je samo 1 nedeljov mescu, še to ne vedno. če je vse to res, me zanima kako bi se lahko to rešilo, saj od prijateljice sem slišala da ste glede tega zelo strogi. hvala za odgovor. 


Pozdravljeni!
Koliko srečanj za starše v skupini je in kako so organizirana, je nekoliko različno od dekanije do dekanije širom po Sloveniji; nekje so res tri, drugje štiri ali pet itd. Če je družina na področju vere šibka, se lahko z župnikom dogovori za temeljitejšo pripravo.
Če je razlog služba, ki je ni mogoče prestaviti, ali bolezen, da eden od staršev ni na katerem od teh srečanj, mislim, da se je treba z voditeljem priprave in domačim župnikom samo pogovoriti, pa ne bo nobenih problemov.
V vsakem primeru pa se priprava staršev na krst prične z najavo in nato osebnim pogovorom pri domačem župniku, ki med drugim pove tudi, kako v konkretni župniji poteka priprava staršev na krst otrok.
Opravičujem se za pozen odgovor, vendar je bilo toliko dela, da je to prišlo šele sedaj na vrsto.
Vse dobro.
Matjaž Kravos, župnik

09.10.2009


Pozdravljeni moja prijateljica bi želela sprejeti cerkvene zakramente bila je samo krščena a ostalih zakramentov ni prejela ker so bili njeni starši podrejeni bivšemu sistemu zaradi službe sedaj pa bi želela prejeti še zakrament svetega obhajila in svete birme seveda je na to pripravljena in si želi poglobitve v veri. Prosim ali mi lahko razložite kakšen je postopek in kako dolgo traja. Za vaš odgovor se vam že v naprej zahvaljujem. Lep pozdrav! 


Ja, lep pozdrav obema!
Zelo sem vesel takega zanimanja. Za pripravo odraslih, to je po 18. letu, na obhajanje zakramenta svetega obhajila in birme (in krsta) je poskrbljeno v vsaki dekaniji s katehumenatom (uvajanjem odraslih v krščanstvo), ki traja približno leto in pol v skupini, pred tem pa naj prijateljica gre na nekaj srečanj k domačemu župniku, kjer bo dobila tudi konkretnejše informacije: kdaj se katehumenat začne, kje se odvija ipd.
Ali je ta prijateljica res prijateljica ali tvoje dekle? Če je to drugo, bi opozoril še na dve stvari: nikar mladih ne silimo v prejem zakramentov (v tem so zlasti "spretne" kakšne none, žal), kar se še vedno sem in tja dogaja, zlasti pred poroko; poroka je možna tudi brez tega; za prejem zakramentov pa dovolimo, da človek dozori, in mu pri tem pomagajmo. Če pa mladega človeka vera zanima in bi jo res želel globlje spoznati, je gotovo primerno, da se vključi v katehumenat. In druga stvar: sprejetje krščanstva pomeni tudi sprejetje določenega načina življenja; za mladega fanta in dekle to pomeni tudi, da ne prakticirata skupnega življenja pred poroko (koruzništva), kajti, čeprav je to danes žal pogosto, nikakor ni krščansko.
Pozdrav prijateljici. Pozdrav tebi.
Matjaž

02.06.2009


Imam kratko in jedrnato vprašanje. Ali župnik sploh lahko odkloni krst otroka? Kolegica namreč ni cerkveno poročena, prvi otrok je bil pri obhajilu, sedaj pa že leto dni ne obiskuje verouka.Moja tašča trdi, da se župnik lahko odloči, da v takem primeru drugega otroka ne krsti, jaz pa mislim, da mora preprosto krstiti vsakega, ki ga želijo krstiti starši otiroma si sam to želi. 


Spoštovani!
Zdi se mi, da je veliko takih in podobnih problemov zaradi pomanjkljive komunikacije oziroma premalo pogovora. Odkrit in pošten pogovor bi verjetno marsikaj razjasnil.
Če se boste zaustavljali pri tem, kaj mislite vi ali tašča, ne boste prišli daleč. Potrebno se je pogovoriti s tistim, ki je za pristojen; to pa je domači župnik. Pogovorita se morata starša to je vaša kolegica (s partnerjem). Vaši kolegici bi svetoval, naj pred pogovorom dobro razmisli in razčisti pri sebi, kaj ji sploh pomeni vera, katoliška Cerkev in zakramenti. Ne vem namreč, kaj pomenijo vsa ta dejstva, da zakramenta svetega zakona ni sklenila; da prvi otrok več ne obiskuje verouka... Pri krstu je namreč obljubila versko vzgojo otrok, h čemur spada tudi verouk. Prav tako je za katoličana obvezno se cerkveno poročiti, če živi v partnerski skupnosti. In da ogovorim na najbolj direktno vprašanje: da, možno je odreči krst oziroma ga odložiti za nedoločen čas v določenih primerih. Za krst je treba namreč prositi s pravimi nagibi in datu tudi določene obljube npr. obljubo o verski vzgoji. Če pa kolegica misli, da ji domači župnik dela krivico, naj se obrne na višje pristojne: to je najprej dekan, nato pa škofija.
Vse dobro
Matjaž, župnik

30.04.2009


Prijateljica je bila cerkveno poročena, oziroma je še , a je zakon razpadel in se je samo civilno ločila. Sedaj jo pa zanima, ali lahko gre k obhajilu, glede na to da sedaj ne živi v nobeni partnerski zvezi? 


Spoštovani!
Lepo, da vam je mar za prijateljico. Seveda lahko gre k obhajilu. Čisto nekaj drugega bi pa bilo, če bi naredila korak, ki ga Jezus ni učil: da bi vstopila v kakšno novo partnersko zvezo. Kajti, kot ste zapisali: še vedno je cerkveno poročena, če je bi zakon veljaven. In prva življenjska dolžnost je iskati pota sprave s svojim sozakoncem, če je to mogoče. Lahko pa, da zakon tudi ni bil veljaven; pomeni, da je bilo že od vsega začetka nekaj hudo narobe. Če ima razloge, da pomisli na morebitno neveljavnost, ji svetujem, naj tudi to skuša razčistiti: naj se posvetuje s kakšnim duhovnikom ali še bolje se obrne na kakšnega cerkvenega pravnika. Morda bo pa za prvo orientacijo dovolj, če si prebere knjigo dr. Stanislava Slatineka: "Zakon, ki ga ni bilo", in ji bo gotovo veliko bolj jasno, v kakšnih primerih lahko gre za neveljaven zakon. Vse dobro Matjaž, žpk.

21.04.2009


zanima naju anonimna poroka kako hitro jo lahko opraviva in kaj poterbujeva 


Pozdravljena!
Zelo skopo sta napisala, zato težko natančno odgovorim. Anonimnih porok ni. Kaj je potrebno za poroko, si lahko ogledata na spletni strani Župnije Grgar pod zavihek Priprava na zakon. Če prav razumem, vaju zanimajo izjeme. Torej: izjeme so možne (greš v nek drug kraj se pripraviti na poroko in se poročiti, ne izvede se oklicev - to je javno naznanilo poroke ipd.), če obstajajo neki razlogi za to. Za obred poroke pa mora biti zagotovo narejen zapisnik, morata biti dve priči in poročevalec (duhovnik ali diakon). Za bolj konkreten odgovor bi moral imeti več informacij od vaju. Vendar vama bo znal vsak župnik razložiti. Oglasita se torej pri domačem župniku (ali vsaj kakšnem drugem duhovniku).
Vse dobro
Matjaž

20.02.2009


KDAJ NE SMEJO PRIJETI SV. OBHAJILO? 


Spoštovani!
Če bi bilo vprašanje bolj jasno postavljeno (npr. zakaj vas to zanima, v kakšnih okoliščinah je oseba, za katero vas zanima ipd.), bi lahko veliko bolj natančno odgovoril. Tako bom skušal odgovoriti bolj načelno in upam, da boste našli v tem tudi odgovor na svoje vprašanje.
Jezus pravi, da tisti, ki ne uživa njegovega telesa in pije njegove krvi, nima življenja v sebi (prim. Jn 6,53). To jasno Jezusovo vabilo ponavlja tudi Cerkev, ki priporoča pogost prejem obhajila oziroma vsakokrat, ko se udeležimo svete maše; obhajilo celo zapoveduje vsaj v velikonočnem času. Po drugi strani strani aposto Pavel svari pred nevrednim prejemanjem obhajila, s katerim človek sam sebi koplje obsodbo (prim. 1 Kor 11,27-29).
Kdo torej ne sme prejeti svetega obhajila? Vsak, ki se jasno zaveda velikega greha; le ta mora iti najprej k sveti spovedi, se greha kesati in skleniti, da ga ne bo več delal. Izjema bi bila le v primeru, če je posebna nuja prejeti sveto obhajilo in spovednika ni mogoče dlje časa dobiti, ter se svojega greha kesa iz ljubezni do Boga; a tudi v tem primeru je dolžna ta oseba čimprej opraviti sveto spoved.
Zakonik cerkvenega prava v kanonu 915 izrecno prepoveduje obhajanje izobčenih, tistih, ki trdovratno vztrajajo v javnem velikem grehu, tistih, ki jim je bila naložena ali razglašena kazen prepovedi bogoslužja (interdikt).
Morda se sprašujete, če smejo prejeti obhajilo tisti, ki živijo v izvenzakonskih zvezah, ali tisti, ki so samo civilno poročeni, ali tisti, ki so po veljavni cerkveni poroki se razvezali in se ponovno civilno poročili? Ne, ne smejo. Morda se vsak teh načel ne drži, ampak to počne na svojo vest in odgovornost. Tistim, ki obhajajo, se namreč naroča, da obhajajo vsakogar, ki pristopi k obhajilu; kajti tudi če z gotovostjo vedo, da kdo ne bi smel prejeti svetega obhajila, bi ga s tem javno izpostavili. Če imajo možnost, pa tako osebo opozorijo na diskreten način, da ne sme prejemati svetega obhajila.
Kar zadeva otrok in odraslih katehumenov pa morajo biti pred prvim obhajilom na ta dogodek primerno pripravljeni in uvedeni.
Božjega blagoslova želi
Matjaž, župnik

14.02.2009


Spoštovani! S partnerjem pričakujeva otroka in se še zaenkrat ne nameravava poročiti. Zanima pa me predvsem, če lahko otroka krstim v katoliški cerkvi kjer sem bila tudi sama krščena, partner pa je krščen v pravoslavni. Ali sploh lahko krstim otroka, če nisem poročena in v kateri veri je to lažje izvedljivo, kajti pomembno mi je samo, da je otrok krščen, saj sva oba mnenja da je Bog en in edini in nimava o različnih verah nikakršnih predsodkov. Hvala za odgovor. 


Spoštovani! Tisti Bog, ki je eden in edini, pravi, da se dva partnerja, ki želita skupaj živeti in ustvariti družino, poročita. To je v Svetem pismu tako zelo jasno. A do tega spoznanja morata sama dozoreti... Nič ne navajate, zakaj želite krst otroka, kajti tudi razlogi so zelo pomembni in nikakor ni vseeno, kakšni so. Ker nič ne vem o razlogih, ne morem zagotovo odgovoriti. Tudi ne vem, ali sta pripravljena udeležiti se srečanj priprave staršev na krst otroka, ki so obvezna. Ključna pri tej stvari je tudi, ali sta resno pripravljena vzgajati otroka v veri in pripadnosti katoliški Cerkvi. Mislim pa, da lahko krstite v katoliški Cerkvi. Zato pojdite k domačemu župniku (to je župniku župnije, kjer bivate in tudi nameravate bivati vprihodnje) ter se z njim pogovorite. V razmislek pa še to: kako boste vzgajali v veri s takim "zgledom", da en zakrament spoštujeta, drugega ne; da v kakšni stvari poslušata Boga, v drugi pa spet ne?

10.01.2009


Zanima me, kako je s cerkvenim pogrebom, če je pokojnikova želja, da bi ga pokopal duhovnik, ki ni iz njegove župnije. Zanima me, kakšni posotopki so potrebni. Najlepša hvala za odgovor. 


Spoštovani! Nobenih posebnih postopkov ni treba. Samo pojdite k župniku njegove župnije, mu prenesite pokojnikovo željo in vam bo povedal, kako in kaj. Če bi kaj več napisali o razlogih za tako željo, bi mogel napisati kaj več, tako pa zaenkrat toliko. Bog naj bo z vami. Matjaž, župnik

10.12.2008


Pozdravljeni! Za vas imam eno vprašanje. Moj sin bi rad krstil svojega otroka. Domači župnik mu je rekel, da prehiteva ker nista s partnerko poročena.Za poroko obstajajo problemi, ki ne morejo biti rešljivi takoj(zakramenti pri partnerki).Ali je lahko moj vnuk krščen pred poroko svojih staršev? Ne vem pa tudi, če je moja bodoča snaha pripravljena nadoknaditi zamujeno versko vzgojo. Vsekakor bi bila kot babica vesela, če bi dobil moj vnuk možnost krščanske vzgoje in svetih zakramentov. Svojega mnenja si ne upam preveč vsiljevati. Lep pozdrav! 


Spoštovani! Spoštovani! Čeprav bi se morda dalo kje stvar "urediti", je edino prav in perspektivno, da se starša (starša in ne kdo drug!) še pogovorita z domačim župnikom, kajti, kar storiš v domači župniji, se ti bo gotovo obrestovalo v prihodnjih letih. Kdo je domači župnik? Domači župnik je župnik kraja, kjer dejansko bivata (tudi, če šele za kratko, vendar z namenom tam ostati). Kaj natančno sta se z župnikom pogovarjala, ne vem; dejstvo pa je, da je župnik dolžan pri pogovorih o krstu opozoriti, če dva živita v partnerskem stanju, ki ni v skladu z Jezusovim (in cerkvenim) naukom. Za poroko ni nikakršna nepremostljiva ovira, če eden od partnerjev ni krščen (ali je krščen, pa ni birman itd.). Žal se mi zdi, da kakšni stari starši v takih situacijah povzročijo pogosto veliko odpora do vere in Cerkve z idejo, da je treba nekrščenega partnerja/partnerko nujno (takorekoč na silo) pokristjaniti; neprimerno bolje bi bilo, če ti s svojim odnosom pokazali, da je krščanstvo privlačno, koristno, dobro, resnično ... ter da nagiba k ljubezni in spoštovanju (svobode) vsakega človeka. Pot do vere, če je nekdo dobil to milost, je nekaj popolnoma drugega od cerkvene poroke nekrščenega; lahko pa teče priprava in obhajanje vseh zakramentov tudi hkrati, če nekdo resnično išče vero in Cerkev, kajti priprava na poroko kot pomembna prelomnica v življenju je brez dvoma priložnost poskrbeti tudi za druge stvari (npr. krst), če si to želimo. Seveda obstoja možnost, da je otrok krščen tudi pred poroko svojih staršev, vendar takih razprav ne gre jemati prav na lahko. Zelo pomemben je razlog, zakaj naj bi tako bilo... Težko bi si predstavljal, da bi nekdo tako iskreno cenil zakrament krsta, v istem hipu pa iskreno zavračal zakrament svetega zakona. Naj se torej starša otroka odpravita k župniku na temeljit in odkrit pogovor ... in nobene potrebe ni po hitenju. Vzemimo si čas. Upam, da sem bil dovolj jasen, da je vprašanje, ali bo vaš vnuk krščen, treba prepustiti njegovim staršem. Prosim, nič ne ukrepajte na lastno pest, ker to ne bo dobro. Lahko pa kaj naredite na tem, da bosta starša odkrila vrednoto in lepoto vere, krsta in poroke. Vse dobro. Matjaž, župnik

10.12.2008


Najprej bi pohvalila vašo spletno stran. Imam pa sledeče vprašanje. Namreč, mati je pravoslavka, pokojni oče pa ni bil veren. Mati, sicer praznuje pravoslavne praznike in naju je z bratom tudi vzgajala v tej veri. Pred leti pa je v prometni nesreči rešila častno sestro in od takrat naprej je ob katoliških praznikih v katoličanski cerkvi. Tudi sama sem bila parkrat pri teh častnih sestrah in zelo lepo so me sprejele. Mamica je z njimi zelo dobra prijateljica, večkrat jo pokličejo, nas vabijo na kosila, pa tudi brat je lahko vstopil (brat je bolan že od rojstva-avtist), čeprav naj moški nebi imeli vstopa. Velikokrat hodim s sestrami tudi na liturgije, večkrat tudi zvonim na zvoniku, pomagam sestram pri vsakdanjih opravilih, dajem denarne prispevke in včasih tudi preberem molitvo iz molitvenika Kristijan moli. Moj problem pa je sledeči. Mogoče je res neumno, da takole sprašujem, ampak zanima me če grešim. Začela sem spoštovati obe veri, � �eprav nobeden o d mojih staršev ni bil katoličan. Zelo rada imam pravoslavno vero, rada hodim na službe, praznujem praznike, se postim... Ampak tudi v katoliško cerkev grem rada, rada se pogovarjam s častnimi sestrami, župnikom... Ali se moram opredeliti? Že kar nekaj časa ne morem dobro spati zaradi tega. Ne vem več kaj je prav in kaj narobe. Veri sta si tako podobni, a hkrati tako različni. Zelo lepo vas prosim za nasvet. Bog z vami! Veronika. 


Spoštovani! Vesel sem pohvale (ki je pohvala nekaterim požrtvovalnim sodelavcem v župniji). Dobro dene. Tokrat ne bom globokoumil, ampak bom napisal svoje osebno mnenje. Preprosto biti Jezusov, to bi bilo tisto. Ampak v zemeljski stvarnosti, v katero je vpeta Cerkev, so tudi take banalne težave. Saj to je tista strašna žalost, da bi morali po Jezusovem nauku "vsi (Jezusovi učenci) eno", pa nismo. Žal nas je greh v zgodivini razdelil in ločil. Iskreno ti rečem: še nikoli nisem nobenemu pravoslavnemu naročil, naj prestopi v katoliško Cerkev. Lahko pa človek sam dozori za tak korak v do skrajnosti poštenem iskanju Resnice. Pač pa si med pravoslavnimi in katoličani (in seveda tudi vsemi kristjani in verami in prepričanji) vedno želim spoštovanja, prijateljstva, sodelovanja... Morda bi omenil, da pristopiti k obhajilu v katoliški Cerkvi, morda ne bi bilo zate prav (čeprav tega v svojem pisanju nič ne omenjaš; pa vseeno izpostavim). Za nas katoličane velja, da smemo prejeti tak zakramenti v pravoslavni Cerkvi, če nimamo možnosti obiskati katoliško mašo. Zate pa bi bilo prav, da se prej pozanimaš pri svoji Cerkvi; zaradi zvestobe - kajti vendarle njej pripadaš. In sveto obhajilo je tudi dejanje pripadnosti... Že s tem, kar si napisala, si prav lepa pričevalka za edinost in spoštovanje med pravoslavnimi in katoličani. Preprosto: delaj tako še naprej. To je lahko tvoje posebno pričevanje, ki ga Bog želi od tebe. Če grešiš? Prijazen pogovor in skupna molitev, kaj bi bilo tukaj narobe?! Ni se ti treba opredeliti. Kar mirno spi in delaj tako, kot doslej. Pa še kaj name se spomni v molitvi in pri postu. Bog s teboj. Z najlepšimi pozdravi. Matjaž, župnik

07.11.2008


Pozdravljeni! Moj stric je civilno poročen, hodi pa k sv. maši, spovedi in sv.obhajilu. Moje vprašanje je sledeče. Ali lahko hodi k sv.obhajilu kljub temu da ni cerkveno poročen? Živita skupaj pa že 50 let. Lep pozdrav Gaja 


Spoštovana Gaja! Ne vem, iz kakšnih nagibov sprašuješ o tej stvari. Upam, da iz namena, na na našem ljubem planetu narediš kaj dobrega... Jasno kot beli dan: Ne bi smel k svetemu obhajilu. Tako se izjašnjujejo uradna stališča Cerkve in že v Svetem pismu je nekako tako (beri 1 Kor 7,39). Ne vem tudi, kako zgledajo njegove spovedi: mar ne omeni tega, da je le civilno poročen? Tako objektivno stoji v Cerkvi. On si pa subjektivno razlaga nekoliko drugače... Je pa pri vsem tem pomembna ta podrobnost: ali se cerkveno poročiti ne more ali noče ali pa sploh ne ve, da je to možno tudi brez nikakršnega rompompoma... Vse dobro Matjaž, župnik

18.09.2008


Ali v evgaličanskih cerkvah krstijo dojenčke ali le odrasle osebe? Kako poteka priprava? Hvala vnaprej. 


Spoštovani! Nisem pristojen, da vam to pojasnim. Verodostojne odgovore boste dobili pri predstavnikih evangeličanske Cerkve. Obrnite se torej nanje. Vse dobro želi Matjaž Kravos, župnik

12.09.2008


Pozdravljeni. Sem Lejla in imam otroka starega dve leti. Zanima me če lahko krstno ime otroka še spremenim, podomače prekrstim ali krstnemu imenu dodam še drugega. Je to sploh možno? 


Spoštovana Lejla! Cerkvena navodila glede tega določajo tako: "Če kdo uradno spremeni priimek in ime, je to treba vpisati tudi v krstno knjigo in to sporočiti na škofijski ordinariat za vpis v kopije. Spremembo vpišemo v opombe in sicer: naslov ustanove, ki je izdala odlok o spremembi priimka oziroma imena, datum in kraj, spremembo samo. Župnik se podpiše in da župnijski pečat ter navede datum vpisa." Ime lahko spremenite po civilnih postopkih. Verjetno ste se o tem že pozanimali na pristojnem uradu. Glede cerkvenih postopkov pa je torej tako: s civilnim dokumentom, ki potrjuje spremembo imena, se oglasite pri župniku župnije, kjer je bil vaš otrok krščen in ga s tem seznanite. On bo to spremembo vpisal pod opombo zapisa v krstni knjigi. Mislim, da je prav, da se z njim pogovorite tudi o krstnem zavetniku, ki ga prejme pri krstu in je tisti, po katerem nosi ime; na god tega svetnika namreč tudi otrok goduje. Vse dobro želi Matjaž, župnik

12.09.2008


Spoštovani!Imam eno vprašanje.Ali se na poročni maši lahko poje tudi slava?najlepša hvala za odg. lp. 


Spoštovani zaročenec! V novem poročnem obredniku je zapisano, da je Slava dana na izbiro, saj je dana v oklepaj. To pomeni, da se lahko duhovnik in zaročenci odločijo, ali bo slava ali ne. Seveda pa moramo upoštevati naslednja navodila: - v adventnem in postnem času ni slave! - če je poročna maša v nedeljo (kar pri nas ni v navadi) je zmerej tudi slava razen omenjenega adventnega in postnega časa. O slavi se boste torej odločili v dogovoru s poročevalcem. Poroka je sicer v domači župniji ženina ali neveste, to je, kjer eden ali drugi biva; iz utemeljenih razlogov pa je lahko tudi drugje. Vse dobro Matjaž, župnik

12.09.2008


pozdravljeni, tudi jaz bi vas rada prosila za nasvet oz. razlago. Znanka me je prosila, če bi šla lahko jaz in moj fant njenemu otroku za krstnega botra. Ona je pravoslavne vere in otroka bi krstili pravoslavno in krščansko. zanima me, ali naša (krščanska vera) to sprejema in če greva lahko za botra kljub temu, da nisem poročena in imava otroka? hvala za odgovor 


(prepričan sem, da zanj skrbite s starševko dobroto); odločilno je to, če živita skupaj, kot bi bila poročena, čeprav nista. Če nameravata živeti skupaj, vama vsekakor svetujem, da se pripravita na poroko in se poročita, saj je to pomembna naložba v vajin odnos. Sedaj pa k jedru vprašanja. Želeli bi biti botra v pravoslavni Cerkvi. Gotovo ima o tem tudi pravoslavna Cerkev natančna določila, vendar se morate zanje obrniti na predstavnika pravolavne Cerkve, najbolje župnika, ki bo otroka krstil. Za primerjavo: v naši katoliški Cerkvi je lahko nekdo iz druge krščanske Cerkve (npr. pravoslavne) samo priča krsta, ne more pa biti boter v polnem pomenu besede. Zato vam ne morem dati prav velikega upanja. Vendar vprašajte. Vse dobro Matjaž, žpk.

08.07.2008


Spoštovani! S fantom se nameravava cerkveno poročiti začetek avgusta a problem je v tem, ker on nima nobenega zakramenta.Ob nedeljah ni mogel hoditi k nauku zapridobivanje zakramentov, ker ima tako službo da dela večinoma vse vikende in to čez cel dan. Zanima naju,če je možnost kakšno hitro pridobitev zakramentov. slišala sme tudi da je možno, da duhovnik zaprosi na škofijo za poroko v takem primeru. Zanima me kako taka poroka poteka in če je možno da poteka krst, obhailo isto kot ponavadi ( oba z bodočim možem prisotna pri krstu pred oltarjem ) Hvala za odgovor! 

Spoštovani! Takoj je treba eno stvar razčistiti: katehumenat oziroma uvajanje odraslih v krščanstvo, ki je daljši proces, je namenjen tistim, ki jih zanima katoliška vera in bi se radi pridružili Cerkvi (se pravi: bi se krstili, birmali, obhajali prvo sveto obhajilo), ali tistim, ki bi radi vsaj pobliže spoznali vero in Cerkev, da bi se lažje odločili. Torej ne gre za željo, da bi zakramente "dobili", ampak da bi kršansko živeli; v krščanskem življenju pa ima svoje pomembno mesto tudi prejemanje zakramentov... Če tvojega fanta vsaj malo zanima vera katoliške Cerkve, da bi jo morda rad sprejel, je primerno, da se ga vključi v katehumenat. Že iz narave uvajanja v vero je razvidno, da neko hitro pridobivanje zakramentov nima nobenega smisla. Če so posebne okoliščine (delo za vse vikende), bi verjetno skupaj z duhovnikom že našli neko primerno rešitev. Tudi v primeru, da bi se fant želel seznaniti z vero, pa ni treba čakati s poroko tako dolgo, da bi on obhajal zakramente uvajanja (krst, birmo, evharistijo - prvo sveto obhajilo), če bi to pomenilo večjo težavo; če pa predstavlja samo potrpljenje v znosni meri, pa bi bilo tako najboljše. Zakaj ni treba čakati, vam bo jasno, ko preberete nadaljevanje. Čisto druga situacija je, če bi se fant rad le poročil z vami in iz spoštovanja do vas, ker ste verni, pristane na to, da se poročita cerkveno (namreč kot katoličanka ste vi dolžni se cerkveno poročiti), vendar ga vera in Cerkev ne zanimata. V tem primeru nima nobenega smisla ga siliti, da bi se uvajal v krščanstvo in prejel zakramente. Morda bo pa kdaj pozneje (na primer ob zgledu vašega življenja po veri) želel tudi to... Ampak če sedaj želi le poročiti se in ga vera ne zanima, je taka poroka možna. Poroka med krščenim in nekrščenim je v katoliški Cerkvi sicer neveljavna, če tega ne dovoli (da spregled tega zadržka za poroko) škof. In če so tehtni razlogi za poroko, če sta dobro premislila tudi o tem, kako se bosta spoštovala v svetovnonazorski različnosti in kako bosta vzgajala otroke, potem bo škof to tudi dovolil; garantirano. Potrebno je le zglasiti se pri vašem domačem župniku (to je župnik župnije, kjer bivate) in se o tem pogovoriti z njim. Če načrtujeta poroko avgusta, je dobro, da stopita do župnika čimprej. Vse dobro vama želi Matjaž Kravos, župnik 

20.05.2008

Lepo pozdravljeni, sem Barbara študentka Teološke fakultete v Ljubljani. Upam,da mi boste lahko pomagali. Namrec,imam eno prošnjo in sicer,pri predmetu Liturgika moramo napisati uvode krstnega obreda,ti so: 1:uvod:sprejem otroka,2:Uvod v opravilo Božje besede,3: uvod v blagoslov krstne vode,4:uvod v maziljenje s sveto krizmo,5:uvod v izročitev belega oblačila,6:uvod v izročitev prižgane sveče,7:uvod v blagoslov. Zanima me, ce bi mi lahko na kratko napisali kakšen uvod. Osebno mi je kar tezko,imamo pa za oceno. Mir in vse dobro! Barbara 

Spoštovani! Presenetila me je vaša prošnja. Kot je natančneje povedano že na tem mestu, je pomen teh vprašanj, da kdo lahko anonimno vpraša o stvareh župnijskega, cerkvenega, verskega življenja. Rubrika torej ni namenjena študijskemu svetovanju oziroma pisanju nalog študentom. Pa tudi veliko drugih vprašanj je še odprtih glede vaše prošnje. Nekaj pa je mi je jasno: ne poznam vašega položaja in se močno bojim, da bi tako moje početje, če bi ugodil vaši prošnji, bilo napačno (potuha). Pa brez zamere. Vse dobro, zlasti pri predmetu liturgika želi Matjaž Kravos, župnik 

17.05.2008

Pozdravljeni, zopet se vam oglasam s podobnimi vprasanji kot moji predhodniki. Namrec jaz sem katolicanka zarocenec pa pravoslavec, letos se imava namen porociti in sicer v pravoslavni cerkvi. Sedaj pa me zanima ali lahko tudi otroke, ki bi jih imela vzgajava v pravoslavni veri? Nisem cisto prepricana, a dobila sem obcutek ,da ce zelim ostati naprej katolicanka , bi morala ˝nujno˝ vzgajati otroke v katoliski veri-in to naj bi tudi oba podpisala. Mojemu zarocencu zelo veliko pomeni da bi bili otroci krsceni v pravoslavni cerkvi. Jaz bi otrokom priblizala obe in jih vzgajala z ljubeznijo in razumevanjem da je Bog en, kaj je to tako nemogoce? Po mojem gledanju sta to zelo podobni ce ne celo enaki veri, kot vi pravite vsi smo kristjani-zakaj se to torej zdi tako tezko? Hvala za odgovor in potrpezljivost 

Spoštovani! Hvala za vprašanje. Prav veliko več, kot sem že napisal, nimam dodati. Pravzaprav bi vam postavil rad tudi jaz nekaj vprašanj: - Zakaj kratkomalo pristajate ne poroko v pravoslavni cerkvi? Zaradi težav, ker pravoslavna Cerkev ne priznava katoliške poroke? Živimo namreč v katoliški družbi in ne razumem, zakaj ne bi bil tudi zaročenec prilagodljiv v isti meri kot vi. - Ne razumem, o čem razmišljate pod "vzgajati v pravoslavni veri":. Ali razmišljate, da bi jih vzgajali izključno v pravoslavju? Če pa razmišljate, da bi jih vzgajali zaradi zaročenca tudi v pravoslavju, ni s katoliške strani nič spornega. - O občutku "nujno" vzgajati v katoliški veri: zaradi pravoslavnega zaročenca je prav, če njemu to veliko pomeni, vzgajati otroka tudi v pravoslavju. Moram vas pa vprašati: ali vam vzgoja v katoliški veri ne pomeni (enako) veliko? Če ste katoličanka in če vam to kaj pomeni, boste sami od sebe ugotovili, da je edino prav posredovati otroku katoliško vero in Cerkev; preciziram pa zaradi vaših okoliščin: tudi katoliško vero; ampak z vaše strani je logično, da se boste trudili otroke vzgajati v katoliški veri, saj ste katoličanka. - Svetujem vam, da se glede vse zadeve obrnete na domačega župnika ali kakšnega drugega duhovnika, ki mu zaupate, in se temeljito pogovorite. Zdi se mi, da tega niste (še) naredili, kajti informacija, da morata oba podpisati, da bosta "nujno vzgajala otroke v katoliški veri", je napačna. Res je le, da pri katoliški poroki katoličana z nekrščenim oz. nekatoličanom, katoliški zakonec obljubi, da si bo prizadeval, da bo gojil katoliško vero; oziroma pri katoliškem krstu nekdo od cerkvenega občestva (praktično sta to starša oziroma eden od staršev, če nista oba katoličana) obljubi, da bo otrok ne le krščan, ampak tudi vzgojen v katoliški veri (nikoli pa ni govora, da se izključuje npr. uvajanje v pravoslavje, če je eden od staršev pravoslaven). - Vašemu zaročencu zelo veliko pomeni, da bi bili otroci krščani v pravoslavni Cerkvi; sklepam, da mu veliko pomeni tudi, da bi bila poročena v pravoslavni Cerkvi; sklepam, da mu še kaj veliko pomeni... Kaj pa vam pomeni krst in poroka v katoliški Cerkvi? Kaj pa vaša pripadnosti in istovetnost (identiteta oz. biti to kar si)? Imam občutek, da ni prave uravnoteženosti oziroma, da je spoštovanje in popuščanje (kompromisi) enostransko. In ponavljam: živimo v katoliški deželi. Če si drznem dati eno primerjavo: če bi se poročili z makedoncem in živeli v Sloveniji, mar ne bi bilo prvenstveno prav, da se on nauči slovenščine in šele potem vi makedonščine? - In še komentar k: "Jaz bi otrokom približala obe..." Zaročenec pa samo pravoslavno (to je logična asociacija ob prebiranju vašega vprašanja)?! Poznam nekaj parov, kjer je eden katoličan, drugi evangeličan, ki v medsebojnem dogovarjanju in spoštovanju živijo ekumenizem: enkrat gredo k bogoslužju v katoliško cerkev, drugič v evangeličansko, praznujejo obojne praznike itd. (upoštevnja vredna podrobnost je tu, da so evangeličani številni in avtohtoni prebivalci Prekmurja). Vi ste katoličanka, on pravoslavni. Verjetno je najbolje, da vsak uvaja v svoj verski svet, ki ga tudi dobro pozna. Kar bi pa poudaril in se mi zdi zelo potrebno je: vidva se morata temeljito pogovoriti in dogovoriti, kako bosta vključevala obe komponenti v vaši (bodoči) družini: katoliško in pravoslavno; usklajeno, vzajemno, brez izsiljevanja in vlečenja le na eno stran, v spoštovanju in dogovoru, v spoštovanju tega, kar sta se dogovorila itd. Saj razumete, kaj mislim, kajne? Na koncu koncev pa se mora človek (in tudi otrok) odločiti, kateri Cerkvi bo pripadal: pravoslavni ali katoliški; čeprav sta to sestrski Cerkvi, v zadnji inštanci ne moreš biti kratkomalo član obeh. Bog pa je samo eden, kot pravite, in tudi Sveto pismo je samo eno... Torej pogum. Pred vama je temeljit pogovor najprej med vama, kjer se mora jasno pokazati obojestransko spoštovanje. Poudarjam: temeljit pogovor. Ni zaman potrebno škofovo dovoljenje za katoliško poroko med katoličanom in nekatoličanom; namreč, da ne bi zaljubljenci podcenjevali vprašanja take različnosti in mislili, da bodo stvari tekle same od sebe... Svetoval bi vama tudi temeljit pogovor pri duhovniku, ki mu zaupata. Vse dobro vam in vašemu zaročencu želi Matjaž Kravos, župnik 

17.05.2008

MOJ PROLEM JE SLEDEČ.Z FANTOM SVA OBA PRAVOSLAVNE VEROIZPOVEDI,POROČILA SVA SE CERKVENO IN CIVILNO.PO 8 MESECIH SVA SE LOČILA,KER SE JE PARTNER PO POROKI SPREMENIL V OSEBO,KATERO JAZ VEČ NISEM PREPOZNALA.ZELO ME ZANIMA ČE BI LAHKO RAZVELJAVILA TUDI CERKVENO POROKO?KAKŠNI SO POGOJI IN NA KOGA SE NAJ OBRNEM? NAJLEPŠA HVALA ZA ODGOVOR 

Spoštovani! Morata se obrniti na pravoslavnega duhovnika (saj sta se poročila v pravoslavni Cerkvi, če sta oba pravoslavna). Teh postopkov v pravolavni Cerkvi ne poznam. Upam, da se boste stvari uredili tako, da se bo zadovoljstvo naselilo v vaše in njegovo življenje. Pozdravljam. Matjaž Kravos, župnik 

17.05.2008

Lepo pozdravljeni! Podobno težavo (ali prednost) kot je navedla že moja predhodnica imava tudi midva. Jaz sem katoličanka, on pa je pravoslavni. Kako je z poroko že veva. Vsa stvar se je zapletla, ker pravoslavni duhovnik ne more, ali ne želi izdati njegovega krstnega lista (ker gre vera po moškem naprej) in se torej ne bi mogel , kot vernik, poročiti v katoliški veri. Zato me zanima, kako je z menoj po pravoslavni poroki. Če prav razumem, smem po poroki normalno k obhajilu v katoliški cerkvi? Ali lahko kljub temu, da se poročiva pravoslovno, otroke krstiva v katoliški veri? In ali je možen kakšen obred ali obnovitev zaobljub v katoliški cerkvi, če se najprej poročiva pravoslavno? Hvala za odgovore. 

Spoštovani! Pozanimal sem se in odgovarjam: V primeru poroke med katoličanom in pravoslavnim govorimo o mešanem zakonu. Zakon je lahko sklenjen po pravoslavnem ali katoliškem obredu. Da se mu prizna veljavnost v katoliški Cerkvi je potrebna izreči zakonsko privolitev v pričo predstavnika cerkve (kar je lahko tudi pravoslavni paroh). V vsakem primeru mora katoličan pred poroko s pravoslavnim pridobiti dovoljenje za sklenitev mešanega zakona s pravoslavnim. To dovoljenje se zahteva za dopustnost, to je, da je stvar po pravilih Cerkve, in ne za veljavnost njune zakonske zveze; in to v vsakem primeru ali se bosta poročila po pravoslavnem ali katoliškem obredu. Pravoslavni se s katoličani glede veljavnosti podelitve zakramenta sv. zakona nekoliko razhajajo. Pri njih ni dovolj, da si zakrament zakona podelita zaročenca, ampak je za veljavnost potreben tudi duhovnikov blagoslov zakonske zveze. (torej zakonska privolitev + duhovnikov blagoslvo) Zato pri njih veljavnega zakona ne more podeliti diakon ali laik. Glede vaših konkretnih vprašanj: Kako je s katoličanom po pravoslavni poroki? Katoličan ostaja katoličan, ki je sklenil veljaven mešani zakon po pravoslavnem obredu s pravoslavnim vernikom. Katoličan seveda sme po poroki k obhajilu in vsem zakramentom v katoliški Cerkvi. Ali lahko kljub pravoslavni poroki otroke krstita v katoliški cerkvi ? Lahko! Ali je možna obnovitev zaobljub v katoliški cefkvi? Ne, ker ni možja, ker je sklenjen zakon po pravoslavnem obredu veljaven mešan zakon, in v tem primeru tudi zakrament in ko se to enkrat zgodi, ni logike, da bi ga ponavljali. Možen pa bi bil sprejem in predstavitev novoporočencev v katoliškem občestvu ali nekaj podobnega. Glede tega bi se morala obrniti na domačega župnika (najbolje tega, kjer bosta bivala). Vsekakor pa je potrebno povedati, če bi kdo kaj silil v to smer, da se katoličanu nikakor ni potrebno prekrševati ali ponovno krščevati. Izgovor, da pravoslavni pastor ne more izdati krstnega lista, in njegova utemeljitev, je nesmisel. Seveda ga lahko izda in bi ga tudi moral. Oprostite, da sodim, a, če je tako, kot ste napisali, se mi zdi, da gre za nagajanje. Doslej v koprski škofiji ne poznajo primera, da pravoslavni paroh (župnik) ne bi hotel izdati krstnega in samskega lista za poroko! S krstnim listom bi se lahko seveda poročila v katoliški Cerkvi. A tudi brez njega se verjetno lahko: s prisego pred dvema pričama, ki zaročenca poznata in potrdita, da je bil krščen. Enako je možno za samski list, če ga ni mogoče dobiti: z dvema pričama. Prisega se da vpričo domačega katoliškega župnika, ki pripravlja na poroko. Drugače pa je za dokazilo krsta že dovolj družinska knjižica ali kakšen drug gotov podatek ali pa kakšen obstoječi starejši krstni list. Bolj problematičen je seveda samski list, ker je njegova veljavnost 6 mesecev.

Mislim, da je glede na navedeno vprašanje bolje, da se poročita v pravoslavni Cerkvi, otroke pa krstita v katoliški Cerkvi. Obema lep pozdrav in vse dobro na skupni poti. 

16.02.2008

Lepo pozdravljeni! Tudi jaz sem v zelo podobni situaciji kot dekle pri predzadnjem vprašanju. Sama sem katoliške vere, fant pa pravoslavec. Tudi midva načrtujeva skupno življenje, zato me zanima, če je možno da bi se poročila kar v obeh cerkvah? Oba namreč spoštujeva vero drug drugega in si želiva vzgajati otroke v vedenju, da je Bog resnično le eden in da ni važno katere vere si. V skupnem življenju želiva živeti v združitvi obeh ver, praznovati praznike obeh itd. Je možno, da se poročita v obeh cerkvah ali pa vsak v svoji, vendar skupaj? Hvala za odgovore in lep pozdrav! 

Spoštovani! Na nek način sem počaščen, da se s svojimi dilemami obračate prav name. Prva misel mojega odgovora je, da ponovno podpisujem vse, kar sem napisal v odgovoru na vprašanje, ki ga omenjate. Malo se bom na žalost tudi ponovil... (Žal) moram izpostaviti, da so pravoslavni precej zadržani do ekumenskih porok, tako da skupna poroka s prisotnostjo predstavnikov obeh Cerkva ni možna (kakor to v katoliški Cerkvi prakticiramo npr. z evangeličani). Ker smo v Sloveniji, bi vendar svetoval poroko v katoliški Cerkvi. Zelo žalostno se počutim ob dejstvu, da so pri tej podrobnosti pravoslavni tako dosledni ali tako agresivni (ne vem, kateri je ustreznejši izraz), da ni možna ekumenska poroka s prisotnostjo duhovnikov obeh Cerkva. Če pride v poštev le poroka o obeh Cerkvah, potem rečem naslednje: dve poroki, najprej v pravoslavni, nato v katoliški cerkvi, v katoliški Cerkvi ne prideta v poštev; še ene poroke v katoliški Cerkvi ne more biti, saj je poroka že veljavna; človek se pa ne more dvakrat (z isto osebo) poročiti. Poroka v pravoslavni Cerkvi je lep obred in je veljavna tudi v katoliški Cerkvi. Lahko bi pa (ob predpostavki, da je katoliški župnik z veseljem pripravljen sodelovati) v katoliški Cerkvi imeli kakšen obred, s katerim bi se sprejel dejstvo poroke in se ga predstavilo zbranemu katoliškemu župnijskemu občestvu. Drugega nasveta (zaenkrat) ne najdem. Kako bi ravnali pravoslavni, če bi bila (najprej) poroka v katoliški Cerkvi, vam žal ne vem povedati. Morali bi vprašati njih. Opravičujem se za pozen odgovor, vendar sem skušal še poizvedeti nekaj stvari o tem, a žal brez posebnega uspeha. Z najlepšimi željami za vajino skupno pot!. 

14.01.2008

Lep pozdrav! Sem v velikem dvomu...Starši so me od majhnega vzgajali v katoliški veri, rada imam Cerkev in vse povezano z njo. Zato bi se nekega dne rada cerkveno poročila, ter svoje otroke vzgajala v svoji veri. Problem je ta, da imam fanta ki ni moje vere, je pravoslavec ... Skupaj načrtujeva prihodnost in velikokrat se, kljub moji ljubezni do njega pojavi vprašanje, če sem v mojem primeru sedaj prisiljena izbirati: vera ali on? Zanima me, kako je s tem če se dva, ki nista iste vere, poročita? Bi se jaz v tem primeru lahko poročila v svoji cerkvi, v svoji veri, on pa v svoji? Bi lahko najin otrok bil krščen? Bog je navsezadnje le eden... 

Vaš odgovor nestrpno pričakujem. 

Lep pozdrav 


Spoštovani! Joj, kakšno veselje je brati "rada imam Cerkev in vse povezano z njo". Hvala za to pričevanje!
Odnos katoličanov do ljudi drugih ver je lahko samo - veliko spoštovanje (kar ne pomeni, da pritrjujemo tudi tistemu, o čemer mislimo drugače); za kaj drugega v mislih katoličana ne bi smelo biti mesta. In tudi poroka katoličana z ljudmi druge vere v katoliški Cerkvi je možna; škofa je potrebno prositi za dovoljenje - in to zaradi tega, da ne bi po drugi strani vprašanje svetovnonazorske različnosti fanta in dekleta odpravili preveč nalahko in lahkomiselno.
Vendar pozor: saj tukaj ne govorimo o različni veri! Ni je bližje vere katoliški, kot je pravoslavna. Oboji smo kristjani in med seboj bratje in sestre; zakramenti (poroka, krst...) v pravoslavni Cerkvi so veljavni tudi v katoliški (obratno pa je vodstvo pravoslavne Cerkve bolj zadržano). Res, da sta to dve različni Cerkvi; žal nas je zgodovina razdelila. Eno veliko hrepenenje in upanje je, da bi uspeli odpraviti teh nekaj stvari, ki nas ločujejo, in zaživeli ponovno kot ena Kristusova Cerkev (kar je tudi Jezusova želja - več kot želja...). In vsi naj bi si zato po svojih močeh prizadevali...

Nikakor ni potrebno izbirati "vera ali on", razen če bi on to od tebe zahteval; ampak v kaj takega se človek, ki ima rad, ne spušča. In poroka z njim je v katoliški Cerkvi absolutno možna, če sta prepričana, da vama je Bog namenil skupno pot; možna je seveda tudi v pravoslavni Cerkvi.
Vsekakor pa se vidva res temeljito pogovorita o tem kotičku različnosti, kako bosta živela skupaj, kako bosta preživljala nedelje, kako bosta otroka vzgajala v veri (ponavljam: skupaj s pravoslavnimi smo kristjani) itd. Glede na to, da smo v Sloveniji, kjer je prevladujoča vera katoliška in so pravoslavni v manjšem številu, tudi glede na to, da si ti, ki sprašuješ, katoličanka, bi predlagal poroko v katoliški Cerkvi. Ne bi bilo prav, da bi ti "pregazila" njegovo pripadnost, in ne bi bilo prav, da bi on "pragazil" tvojo... Pogovorita se in se skupaj odločita. Če vaju še kaj zanima, sem na voljo. 

Srečno! 

Matjaž Kravos, župnik 

24.11.2007

Prav zaradi tega, da kdo brez zadržkov lahko kaj vpraša, sem dal na spletno stran možnost anonomnega vprašanja (naslov in identiteta pošiljatelja ostaneta zakrita); ob tem pa se vsi bravci lahko kaj novega in koristnega naučimo. Vesel sem torej prvega vprašanja, ki ga navajam: 

Nekaj bi vas rad vprašal. s prijateljem se pogovarjava, kaj je Bog mislil, ko je navedel deset zapovedi. Ali je recimo vsaka zapoved posebej strokovno definirana, npr.- ne ubijaj, ali ne nečistuj-točno in izrecno pomeni samo to, ali recimo to pomeni.... tudi npr. ne ubijaj človeka z besedo itd... upam da me razumete, vendar bi res rad izvedel vaše mnenje. Ali si mora človek to tudi strokovno razlagati. hvala za vaše mnenje!
lp 


Spoštovani.
Prosim, oprostite malo poznemu odgovoru, ampak vmes je bilo toliko dela s posvetitvijo cerkve, da nisem utegnil prej. Vašemu razmišljanju bi komajda kaj lahko dodal. Seveda razpravlja o človekovem ravnanju tudi stroka: zgolj filozofska - utemeljena na človekovem razumu se imenuje etika; tista, ki se poleg tega naslanja na sveto pismo oziroma Božje razodetje, pa se imenuje moralka. Vendar pa se obe nekako zlivata v eno, saj so Božje zapovedi zapisane v človekovo srce, kakor se izraža samo sveto pismo, ali če rečemo drugače: Božje zapovedi nas spomnijo na tisto, kar je že navzoče v človekovi naravi. In obe, kakor tudi vi, prideta do istega sklepa glede zapovedi ne ubijaj: ne ubijaj ne pomeni samo fizičnega ubijanja, ampak še kako tudi ubijanja z besedo, pogledom itd. Doživel sem jaz in doživeli ste vi, verjetno, kako lahko človeka zatreš z eno samo besedo, mu vzameš polet in ukradeš radost z obraza... In ne boste verjeli: prav pred kratkim sem pri nauku razlagal zapoved ne ubijaj. V veroučni knjigi je napisana med drugim taka razlaga: "Bog nam je podaril dar govora, ustvarjanja besed in stavkov. Z besedami lahko spodbujamo, pomagamo, izražamo veselje in se zahvaljujemo ter tako krepimo življenje. Če pa jih zlorabljamo in uporabljamo besede, ki zaničujejo, zmerjajo in ponižujejo, moremo z njimi tudi ubijati." In še en citat od tam: "Ena od sposobnosti je tudi, da drugim želimo dobro. Če pa to sposobnost zlorabljamo in drugim želimo slabo ter jim ne privoščimo dobrega, jih lahko tako prizadenemo, kot bi jih ubili. Zapoved ne ubijaj pomeni - želeti dobro. 

Sedaj pa veselo na delo - jaz in vi. Vsem vse dobro. 

6.11.2007

 




Print Friendly and PDF