Preskoči na vsebino


Župnija Grgar

Grgar (289 m) je razpotegnjena vas v Grgarski kotlinici oddaljena od Nove Gorice 7 km. Na jugu kotlino zapira Škabrijel (646 m), na zahodu Sveta gora (681 m), na severu južni rob Banjške planote – Podlaška gora, proti vzhodu se začenja Trnovska planota. Na pobočjih nad kotlino so gručasti zaselki: Bitež, Fobca, Zagorje in Fobški Kal. Kotlina je kraško polje z vsemi kraškimi značilnostmi: kraški doli, vrtače, hudourniške struge, brezna in požiralniki. Vas šteje po podatkih za leto 2005 okrog 736 prebivalcev, od tega je okrog 670 katoličanov, nedeljnikov pa je nekaj nad 80. Cerkvena skupnost v Grgarju je prvič omenjena leta 1754. Do leta 1880, ko je postala samostojna župnija, je spadala pod pražupnijo Solkan. Vse od Marijinih prikazovanj na Sveti Gori so ljudje tukaj tesno povezani s tem hribom in Marijo na Sveti Gori prosijo milosti, kot je naročila Urški Ferligoj. Živo dejavno jedro v župniji danes predstavljajo predvsem člani župnijskega pastoralnega sveta, župnijskega gospodarskega sveta, odrasli mešani pevski zbor, sodelavci karitas v Medžupnijski gorski karitas, molitvena skupina, skupina mašnih strežnikov, skupina mašnih bravcev, čistilke in krasilke cerkve, katehistinja in drugi sodelavci. Nekateri mladi se občasno dobivajo na srečanjih ter organizirajo miklavževanje za otroke, oratorij in včasih še kakšno otroško delavnico. V prostorih župnije deluje tudi pisarna Medžupnijske gorske karitas. Župnijski praznik je 11. 11. na god župnijskega zavetnika sv. Martina, slavje pa navadno nedeljo po tem. Praznik drugega zavetnika župnije sv. Petra pa je 29. 06., slavje pa nedeljo po tem s procesijo. Množično je obiskana tudi maša za belo nedeljo pri sv. Petru na pokopališču. Nedeljske maše so redno ob 11h. Dan celodnevnega češčenja je na žegnanjsko nedeljo. Od leta 2005 se je župniji priključil tudi ukinjeni vikariat Ravnica (cca. 250 ljudi) s cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata. Do nadaljnjega deluje še praktično samostojno pod vodstvom duhovnega pomočnika Alojza Kobala.

Župnijska cerkev sv. Martina v Grgarju

Lokacija cerkve svetega Martina je tu najverjetneje že od naselitve. Tekom stoletij so si ljudje svoj Božji hram povečevali glede na razvoj kraja in nastajajoče potrebe. Stara cerkvica v gotskem slogu sezidana leta 1443 na tem prostoru je bila pozneje še štirikrat povečana, vedno posvečena svetemu Martinu. Leta 1877 je bila dograjena cerkev v sedanjem tlorisu. Med prvo svetovno vojno je bila vas Grgar na črti Soške fronte. Vas kot tudi cerkev je bila skoraj uničena. Leta 1925 je bila popravljena na državne stroške takratne države Italije. V letih 1935 – 1937 je notranjost cerkve poslikal goriški slikar Clemente del Neri. Leta 1931 je bil postavljen za glavnim oltarjem ob zunanjem zidu nagrobni spomenik na katerem piše: Po ustnem izročilu je tu pokopana Uršula Ferligoj, kateri se je 1539 prikazala Mati Božja na Skalnici. Štirinajstega marca 1945 je bila ob bombardiranju zavezniških letal cerkev ponovno porušena. Z največjim naporom tedanjega župnika je bila leta 1962 za silo obnovljena. Leta 1968 so s poglobljenimi sondažami prišli do ostankov še starejše cerkve - temeljev romanske apside z originalnim tlakom. Na tem nivoju so našli figuralni relief iz bakrene pločevine 14,7 x 6,5 cm z upodobitvijo Marije, ki moli. Nastal naj bi konec 12. ali v začetku 13. stoletja in je najstarejša upodobitev Marije na ozemlju Republike Slovenije. Relief hrani Goriški muzej. Notranjost cerkve je bila v letih 2004 – 2007 popolnoma prenovljena. Cerkev je razglašena za kulturni spomenik.

Cerkev sv. Petra na pokopališču

Podružnična cerkev svetega Petra na pokopališču je bila zgrajena v letih 1475 – 1485. Okrog cerkve je od leta 1784 pokopališče. Danes je cerkvica kulturni spomenik v njej je ornamentalna plastika, to so reliefne glave na koncu rebrovja in osrednji sklepnik z glavo svetega Petra. Gotsko obokan prezbiterij je za stopnico višji od ladje. Oltar je kamnoseško delo iz 2. polovice 18. stoletja.

Pomembni Grgarci:

Uršula Ferligoj, pastrica, ki se ji je leta 1539 na Skalnici prikazala Marija. Peter Budin, rojen 1770 v Grgarju. Kaplan v Devinu, kurat v Zgoniku, ravnatelj goriškega bogoslovja, soustanovitelj goriške gluhonemnice. Leta 1808 je izdal ilustrirano slovensko začetnico na štirih straneh Novi kluzh ali tabla za branje in pisanje. Blaž Bitežnik, rojen 1836 v Grgarju. Kipar, kamnosek, izdelal prvi kamniti monumentalni oltar na Sveti gori, doprsni kip v marmorju škofa Gollmayerja, kip svetega Martina z revežem na konju, ki je stal na portalu župnijske cerkve v Grgarju. Vinko Vodopivec, rojen 1878 sin Grgarskega nadučitelja. Mladost je preživel v Grgarju, pozneje legendarni kromberški župnik in skladatelj. Stanko Pavlin, rojen 1916 v Grgarju. Misijonar salezijanec. Umrl v Hong Kongu.

Ostali podatki o župniji...




Print Friendly and PDF